Zadetki iskanja
nav. ekspr. kdor zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanca ni oštela, ampak se mu je samo smejala; med otroki je on največji navihanec; le kaj je spet naredil, navihanec
navíhanka -e ž, člov. (í) poud.
navíhančev -a -o (í) poud.