Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
bítijce -a s (í; ȋ) manjš.; ljubk. drobno, nebogljeno ~ |otrok|
SSKJ²
dévče -ta s (ẹ̄)
star. dekle: njegova hči je dobro devče / kaj bo takole nebogljeno devče
Celotno geslo Frazemi
gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró
SSKJ²
nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov
    nebogljêno prisl.:
    nebogljeno jokati
Pravopis
nebogljêno nač. prisl. (é) ~ čakati na rešitev; ~ jokati
Celotno geslo Sinonimni
nebogljêno nač. prisl.
izraža, da dejanje vključuje stanje koga, ki si ne more, ne zna pomagati
SINONIMI:
knj.izroč. brezmočno, knj.izroč. brezpomočno
GLEJ ŠE SINONIM: slabo2
Celotno geslo Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
SSKJ²
slabčè2 -éta s (ȅ ẹ́)
knjiž. slabič: bil je nebogljeno slabče
Celotno geslo eSSKJ
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne]
    1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
    2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
    3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in ↑konec - več ...
Celotno geslo Etimološki
šẹ̄pati -am nedov.
SSKJ²
učinkováti -újem nedov. (á ȗ) nav. 3. os.
1. s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti: kislina je učinkovala; plini učinkujejo drug na drugega / učinkovati na snov z močnim segrevanjem
// s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, kot se želi, pričakuje: strup je začel učinkovati; zdravilo je takoj učinkovalo; škropivo učinkuje proti škodljivcem jih uničuje
// s svojimi lastnostmi vplivati na kaj sploh: reforma, gospodarski ukrepi že učinkujejo
2. navadno s prislovnim določilom s svojimi lastnostmi vplivati na koga, da se spremeni njegovo duševno stanje, kot nakazuje določilo: nekatere barve učinkujejo pomirjevalno; ta glasba učinkuje uspavalno
// s svojimi lastnostmi vplivati na koga sploh: take besede name ne učinkujejo; film učinkuje vzgojno na učence; hrup slabo učinkuje na človeka
3. s prislovnim določilom vzbujati vtis, kot ga nakazuje določilo: njen obraz učinkuje bledo; kljub uniformi učinkuje nebogljeno; predstava je učinkovala skladno; soba je tako velika, da učinkuje kot dvorana
    učinkujóč -a -e:
    počasi učinkujoča zdravila
Celotno geslo Sinonimni
učinkováti -újem nedov.
1.
na kaj s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, da se spremenijo kemične lastnosti
SINONIMI:
2.
s svojimi lastnostmi vplivati na kaj, kot se želi, pričakuje
SINONIMI:
imeti učinek, delovati, pog. delati, pog. prijemati
3.
z načinovnim določilom vzbujati vtis, kot ga nakazuje določilo
SINONIMI:
delovati, neknj. pog. izpasti
Celotno geslo Vezljivostni G
učinkováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.
2.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.
SSKJ²
zasmehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo: mati se je zasmehljala otroku; ljubeznivo, nebogljeno se zasmehljati / ekspr. njene oči so se zasmehljale
Število zadetkov: 14