Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Zadetki iskanja
Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.
V odgovoru z naslovom Povratni svojilni zaimek: enostavčna in večstavčna poved pišete, da je v stavku Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. uporaba povratno svojilnega zaimka pravilna. Meni se zdi, da se v tem primeru razume, da je družba sama kršila svoje modele.
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Kako torej pisati vezaj v zapisu dvojnih priimkov – stično ali nestično? Sonja Hercegova-Baškir ali Sonja Hercegova - Baškir? Pravila določajo nestičnost (s sicer nelogično posebnostjo), vendar opažam, da se jezikoslovci čedalje pogosteje odločajo za stičnost. Ali naj vseeno vztrajam pri normi ali naj se zlijem z večino?
Ali pišemo vejico pred pa v spodnjih primerih?
Fanta bi morali odžagati pa tudi sosed se je strinjal s tem. / fanta bi morali odžagati, pa tudi sosed ...
Naju je brezdomec slišal pa tudi ljudje / naju je brezdomec slišal, pa tudi ljudje