márati -am nedov., navadno z nikalnico
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
zgoránji -a -e prid.
1. zgornji: polo'zili ſzo jo vu zgoranyo hi'zo KŠ 1771, 370; prehodo je Paveo zgoránye krajine KŠ 1771, 400
2. višji: Te zgorányi Jeru'zálem je pa ſzloboudkinya KŠ 1771, 566; kczili ſze vgányam za nájem zgorányega pozványa KŠ 1771, 597; dár je od toga zgorányega doli idoucsi od Ocsé ſzvetloſzti KŠ 1771, 746
zgoránji -a -e sam. zgornji, višji: jaſz ſzam zti zgorányi KŠ 1771, 293; geto ſze vſzáki trüdi, i za ta zgoránya niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; ta zgoránya iſcsite KŠ 1771, 608; Iscſi ta zgoránya KM 1783, 217; Tá zgoránya iſcsi BKM 1789, 418; Tá zgoránya iſcsi SŠ 1796, 89
1. zgornji: polo'zili ſzo jo vu zgoranyo hi'zo KŠ 1771, 370; prehodo je Paveo zgoránye krajine KŠ 1771, 400
2. višji: Te zgorányi Jeru'zálem je pa ſzloboudkinya KŠ 1771, 566; kczili ſze vgányam za nájem zgorányega pozványa KŠ 1771, 597; dár je od toga zgorányega doli idoucsi od Ocsé ſzvetloſzti KŠ 1771, 746
zgoránji -a -e sam. zgornji, višji: jaſz ſzam zti zgorányi KŠ 1771, 293; geto ſze vſzáki trüdi, i za ta zgoránya niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; ta zgoránya iſcsite KŠ 1771, 608; Iscſi ta zgoránya KM 1783, 217; Tá zgoránya iſcsi BKM 1789, 418; Tá zgoránya iſcsi SŠ 1796, 89
Prekmurski
kóudištvo tudi kódištvo -a s beraštvo: i szam szebé krádne i na kôdistvo szprávla KAJ 1870, 161; nemára Ni koudistvo SŠ 1796, 123
Prekmurski
plàntavi -a -o prid. šepav: Sánta; plantavi, santavi -a -o KOJ 1833, 171; I niki cslovik plantav od utrobe materé ſzvoje bodoucsi KŠ 1771, 386; petlara, ki je 40. lejt bio plantavi KM 1796, 118; eden je ſzlejpi, te drügi je plantavi SIZ 1807, 15; premiszivsi, ka szpameten plantavi nemára, czi gli czigütajo one garicze KOJ 1833, VI; Ki prav idti nemore, plantav je KAJ 1870, 35; naj, ka je plantavo, ne ſzklekne KŠ 1771, 695; Bole je tebi vu 'zitek iti plantavomi KŠ 1754, 146; lepse je tebi idti vu 'zitek plantavomi KŠ 1771, 132; Vſzigdár je plantave, i ſzlejpe konye meo KM 1790
plàntavi -a -o sam. šepavi, šepavec: Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio i toga plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; Szlejpi preglédávajo, i plantavi hodijo KŠ 1771, 35; majoucsi ſzebom plantave, ſzlejpe KŠ 1771, 52; Te plantavi ozdrávi KŠ 1771, 348
plàntavi -a -o sam. šepavi, šepavec: Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio i toga plantavoga liki nogé KŠ 1754, 52; Szlejpi preglédávajo, i plantavi hodijo KŠ 1771, 35; majoucsi ſzebom plantave, ſzlejpe KŠ 1771, 52; Te plantavi ozdrávi KŠ 1771, 348
Prekmurski
povekšávati -am nedov. povečevati, množiti: vſzigdár ſze je paſcso ſzvojega goſzpouda pravicsen haſzek povéksávati KM 1790, 58; vſzáki cslovik, ki ſze ne paſcsi povéksávati nyegove dike KM 1796, 5; mater czérkev vſzáki dén povéksávas KŠ 1771, 824; poſzvecsenyá miloſcso vu nami povéksáva KMK 1780, 19; Ár za düſno zvelicſanye nemára, Neſztanoma li ſzvoja povéksáva BKM 1789, 202; Niki pa ſzvoje vlaſzé z-koudilov povéksáva SIZ 1807, 56; Csi nej li pravicsno nyegovo delo hválimo i povéksávamo KŠ 1754, 57; ino povéksávai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; povéksávaj vüpazen KŠ 1754, 238; povéksávaj nám vöro KŠ 1771, 228; Povéksávaj naſa dobra BKM 1789, 143
povekšávati se -am se povečevati se, množiti se, naraščati: Daj sze mi povéksávati Vu delaj popolnoszti KAJ 1848; nai nyegovo blagó prinyem oſztáne ino naiſze poveksáva TF 1715, 16; Vſzáki hip ſze povéksáva Bolezen ſzrczá mojega KŠ 1754, 255; Csi gli ſze pa dár i Düh vnami vszáki dén povéksáva KŠ 1771, 441; Po kom ſze povéksáva krſztsánſzko Vüpanye KMK 1780, 24; v-Bo'zoj i bratinſzkoj lübeznoſzti ſze povéksávamo KŠ 1771, 828; Mlájsi vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Mocsno ſze je povéksávala po drügi mejſztaj KM 1796, 126
povekšavajóuči se -a se -e se večajoč se, rastoč: I tak ſzo gmajne mér mele poveksávajoucse ſze i hodécse vu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370
povekšávati se -am se povečevati se, množiti se, naraščati: Daj sze mi povéksávati Vu delaj popolnoszti KAJ 1848; nai nyegovo blagó prinyem oſztáne ino naiſze poveksáva TF 1715, 16; Vſzáki hip ſze povéksáva Bolezen ſzrczá mojega KŠ 1754, 255; Csi gli ſze pa dár i Düh vnami vszáki dén povéksáva KŠ 1771, 441; Po kom ſze povéksáva krſztsánſzko Vüpanye KMK 1780, 24; v-Bo'zoj i bratinſzkoj lübeznoſzti ſze povéksávamo KŠ 1771, 828; Mlájsi vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Mocsno ſze je povéksávala po drügi mejſztaj KM 1796, 126
povekšavajóuči se -a se -e se večajoč se, rastoč: I tak ſzo gmajne mér mele poveksávajoucse ſze i hodécse vu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370
Prekmurski
spàmeten -tna -o prid. pameten, razumen: Sto je tak te veren ſzluga i ſzpameten KŠ 1771, 82; szpameten plantavi nemára KOJ 1833, VI; pravo je nyemi ſzpameten ocsa KM 1790, 52; Ka pa ti oh cslovik! ſzpametno Sztvorjenyé ino rázumno BKM 1789, 378; példo nam niháo ſzpametnoga 'ſivlejnya KM 1796, 23; i najsli ſzo toga csloveka ſzpametnoga KŠ 1771, 194; Ci ščéta spametniva biti BJ 1886, 13; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse, i prouſzti liki goloubje KŠ 1771, 32; Dráge düſe, pojte, I ſzpametne bojte BKM 1789, 396
spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225
spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225
spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
Prekmurski
Število zadetkov: 7
Dostopnost