Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bojazljív -a -o prid.(ī í)
ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled
    bojazljívo prisl.:
    bojazljivo se je stisnil k očetu
SSKJ²
bojèč -éča -e prid.(ȅ ẹ́)
1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
2. plah, nesamozavesten, neodločen2: v družbi je preveč boječ; boječa deklica
// ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled
    bojéče prisl.:
    boječe gledati, potrkati, vprašati; 
prim. bati se
Pravopis
cágav -a -o; bolj ~ (á) neknj. ljud. neodločen, malodušen
cágavost -i ž, pojm. (á) neknj. ljud. neodločnost, malodušnost
SSKJ²
cágavost -i ž (á)
nižje pog. neodločnost, malodušnost: premagovati cagavost
Celotno geslo eSSKJ16
cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
SSKJ²
cíncavost tudi cincávost -i ž (ī; á)
pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
SSKJ²
díhati -am stil. díšem nedov. (í ȋ)
1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke dihajo tudi s kožo sprejemajo zrak; ribe dihajo s škrgami / najlonska srajca ne dovoljuje koži, da bi dovolj dihala; les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; pren., ekspr. morje je čisto rahlo dihalo v zalivu; zemlja je mirno dihala
● evfem. ponesrečenec ne diha več je mrtev
// preh. vdihavati: dihati svež gorski zrak; pren. dihati atmosfero novega časa; dihati svobodo
// izdihavati: ne dihaj vame
2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: dihala si je v roke, da bi jih ogrela; dihati v šipo
3. ekspr. živeti, bivati: vse, kar diha, se veseli pomladi; vsi rodovi so dihali v tem upanju / vedno ga je vleklo v gore, v dolini ni mogel dihati se je slabo, nelagodno počutil; diha le za svoje otroke se jim popolnoma posveča
// uspevati, shajati2: morali bomo pošteno delati, če bomo hoteli dihati; s tem denarjem bomo za silo že dihali / ozke razmere mu ne pustijo, ne dajo dihati se polno razvijati, delovati
4. ekspr. širiti se, prihajati od kod: iz kleti diha vlaga / z njegovega obraza diha dobrohotnost; ljubezen diha iz vsake vrstice pisma; iz fanta sta dihala zdravje in moč; preh. vsaka njena beseda je dihala neodločnost
5. ekspr. rahlo pihati, pihljati: južni veter diha čez polje; skozi okno diha topel zrak; preh.: gozd diha prijeten hlad; peč diha toploto
    diháje :
    bolnik leži težko dihaje
    dihajóč -a -e:
    naglo dihajoč je tekla po stopnicah; težko dihajoč bolnik
SSKJ²
izgubljênost tudi zgubljênost -i ž (é)
nav. ekspr. stanje, značilnost izgubljenega: pogosti motivi pesmi so osamljenost, izgubljenost; zaveda se svoje majhnosti in izgubljenosti v vesolju / sama neodločnost ga je, ena sama izgubljenost / prizadet je zaradi izgubljenosti mladega fanta
SSKJ²
jokávost -i ž (á)
1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost
SSKJ²
karakterizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. navajati karakteristične lastnosti, značilnosti; označevati, opredeljevati: karakterizirati dobo, pisatelja; dobro karakterizirati značaje; kratko karakterizirati razmere / karakterizirati z nekaj besedami / karakteriziral ga je kot fanatika
// dajati osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske: ne zna karakterizirati svojih junakov
2. publ. biti značilen, prevladujoč: karakterizira jih medlost in neodločnost; strank ne karakterizirajo njihovi programi
Pravopis
karakterizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; karakterizíranje (ȋ) koga/kaj ~ pisatelja označevati, opredeljevati; publ. Vlado ~a medlost in neodločnost |za vlado je značilna, prevladujoča|
SSKJ²
malosŕčnost -i ž (ȓ)
star. malodušnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost
Celotno geslo Pohlin
malosrčnost [malosŕčnost] samostalnik ženskega spola

neodločnost, malodušje

PRIMERJAJ: malomiselnost

Pravopis
mencàv -áva -o [mə]; bolj ~ (ȁ á á) poud. ~ poveljnik |neodločen, omahljiv|
mencávost -i [mə] ž, pojm. (á) poud. |neodločnost, omahljivost|
SSKJ²
mencávost -i [məncavost] ž (á)
ekspr. omahljivost, neodločnost: njihova mencavost ga jezi
SSKJ²
mévžavost in mevžávost -i ž (ẹ̑; á)
slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže
Pravopis
nèodlóčen2 -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́; ȅọ́) ~ politik; preveč ~ fant
nèodlóčnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
SSKJ²
nèodlóčnost -i ž (ȅ-ọ́)
lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost
Celotno geslo Sinonimni
neodlóčnost -i ž
dejstvo, da se kdo odloča počasi in ni trden v odločitvahpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. cagavost, slabš. mečkavost, ekspr. mencavost, slabš. mevžavost, ekspr. mlahavost, ekspr. netrdnost, ekspr. obotavljivost, ekspr. slabičnost, ekspr. slabištvo, knj.izroč. slabost
Pleteršnik
neodlǫ́čnost, f. die Unentschlossenheit, nk.
Število zadetkov: 34