Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
ȃlpski -a prid.
Celotno geslo
Etimološki
báža -e ž
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Etimološki
bọ̑m prih. glagola bíti
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Etimološki
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
Celotno geslo
Etimološki
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
Celotno geslo
Etimološki
dljȅ prisl.
Celotno geslo
Etimološki
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
Celotno geslo
Etimološki
evfemīzem -zma m
Celotno geslo
Etimološki
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
Celotno geslo
Etimološki
hitȋn -a m
Celotno geslo
NESSJ
Celotno geslo
Etimološki
intuícija -e ž
Celotno geslo
Etimološki
iz predl. z rod.
Celotno geslo
Etimološki
jẹ̑ra -e ž,
Celotno geslo
Etimološki
komplimȅnt -énta m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost