Zadetki iskanja
SSKJ
jetníčarka -e ž (ȋ) zastar. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznica: neprijazna jetničarka
SSKJ
SSKJ
mŕzel -zla -o [əu̯] prid. (ȓ)
- 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi - 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
- 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek - 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
- mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
♦ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
SSKJ
nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā)
- 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede
// ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel
// vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim - 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen
- nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
SSKJ
SSKJ
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄)
- 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
// ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje - 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
- osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
SSKJ
páznica -e ž (ȃ)
- 1. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: neprijazna paznica / kaznilniška paznica
- 2. ženska, ki pazi na kaj: paznica v vinogradu
SSKJ
sôva -e ž (ó)
- 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno
// leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo
● postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri
♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis - 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
SSKJ
šmènt šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́)
- 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj!
● ekspr. od šmenta ste hitri zelo - 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari
- 3. ekspr., v medmetni rabi izraža
- a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal
- b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar
- c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali
- šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja
SSKJ
visokonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. domišljav, prevzeten: postati visokonos; visokonosa in neprijazna ženska
Število zadetkov: 10
Dostopnost