ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
- absúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
Zadetki iskanja
SSKJ²
absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
absurdno groteskni ton drame
Pravopis
absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)
SSKJ²
brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
SSKJ²
brezvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
pog. nesmiseln, nepotreben: njegove brezvezne besede; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
pog. nesmiseln, nepotreben: njegove brezvezne besede; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
- brezvézno prisl.:
brezvezno govoriti
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Sprotni
halucinácija SSKJ² samostalnik ženskega spola
- 1. ekspresivno ideja, trditev, prepričanje, ki ni v skladu z resničnostjo
- 2. navadno v množini, iz računalništva odgovor modela, temelječega na umetni inteligenci, ki je glede na podatke v učni množici nesmiseln, ni v skladu z resničnostjo
SSKJ²
kapitulácija -e ž (á)
dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem
// ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije
♦ pravn. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države
dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem
// ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije
♦ pravn. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države
SSKJ²
kapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / trdnjava je kapitulirala
// ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / samoupravljalci so kapitulirali pred kapitalizmom / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam
dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / trdnjava je kapitulirala
// ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / samoupravljalci so kapitulirali pred kapitalizmom / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam
SSKJ²
nèsmíseln -a -o [nesmisələn in nesmisəln] prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
- nèsmíselno prisl.:
nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj
Pravopis
nesmíseln -a -o [sə]; bolj ~ (ȋ) ~a trditev; neobč. ~a žrtev nepotrebna, odvečna
nesmíselno -ega [sə] s, pojm. (ȋ) storiti kaj ~ega
nesmíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ)
nesmíselno -ega [sə] s, pojm. (ȋ) storiti kaj ~ega
nesmíselnost -i [sə] ž, pojm. (ȋ)
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Pravopis
paradoksálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Položaj je ~ |protisloven, nesmiseln|
paradoksálnost -i ž, pojm. (ȃ) |protislovnost, nesmiselnost|
paradoksálnost -i ž, pojm. (ȃ) |protislovnost, nesmiselnost|
Pravopis
paradóksen -sna -o; bolj ~ (ọ̑) ~ sklep |protisloven, nesmiseln|
paradóksnost -i ž, pojm. (ọ̑) |protislovnost, nesmiselnost|
paradóksnost -i ž, pojm. (ọ̑) |protislovnost, nesmiselnost|
Celotno geslo
Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
Celotno geslo
eSSKJ
trágikómični trágikómična trágikómično pridevnik [trágikómični]
- 1. ki je v zvezi s tragikomedijo 1.
- 2. ekspresivno, v obliki tragikomičen ki je zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurden, nesmiseln, obžalovanja vreden
Celotno geslo
Etimološki
u- predpona
Jezikovna
Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Število zadetkov: 18
Dostopnost