ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
- absúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
Zadetki iskanja
SSKJ²
absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
absurdno groteskni ton drame
SSKJ²
brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo
SSKJ²
brezvézen -zna -o prid. (ẹ̑)
pog. nesmiseln, nepotreben: njegove brezvezne besede; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
pog. nesmiseln, nepotreben: njegove brezvezne besede; po glavi so ji rojile brezvezne misli / brezvezno nakladanje v spletnih klepetalnicah
♦ jezikosl. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika
- brezvézno prisl.:
brezvezno govoriti
SSKJ²
kapitulácija -e ž (á)
dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem
// ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije
♦ pravn. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države
dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem
// ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije
♦ pravn. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države
SSKJ²
kapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / trdnjava je kapitulirala
// ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / samoupravljalci so kapitulirali pred kapitalizmom / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam
dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim nasprotnikom / trdnjava je kapitulirala
// ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / samoupravljalci so kapitulirali pred kapitalizmom / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam
SSKJ²
nèsmíseln -a -o [nesmisələn in nesmisəln] prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje
2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno
// knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari
- nèsmíselno prisl.:
nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj
Število zadetkov: 6
Dostopnost