Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen
Pravopis
ávšasto nač. prisl. (ȃ) slabš. ~ se vesti |neumno, nespametno|
Pravopis
babaríja -e ž, pojm. (ȋ) slabš. |neumno, nespametno ravnanje|
Pravopis
bêbčevski -a -o tudi bébčevski -a -o (é; ẹ́; ẹ̑) ~i glasovi; slabš. njegovo ~o ravnanje |nespametno, neumno|
Celotno geslo Kostelski
benaviti ► beˈnaːvėt -ėn nedov.
Pleteršnik
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
Pravopis
blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo eSSKJ16
blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih
SSKJ²
blaznéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
    blaznèč -éča -e:
    blazneča ženska
SSKJ²
blebèt -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
Pravopis
blebèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) slabš. |nespametno, nepremišljeno govorjenje|
SSKJ²
blebetáč -a m (á)
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač
Pravopis
blebetáč -a m z -em člov. (á) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetáčka -e ž, člov. (á) slabš.
blebetáčev -a -o (á) slabš.
Pravopis
blebetálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetálčev -a -o [u̯č] (ȃ) slabš.
SSKJ²
blebetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede
Pravopis
blebetáti -ám in blebetáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; blebetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ nerazumljive besede; slabš. |nespametno, nepremišljeno govoriti|
Pravopis
blebetàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |nespametno, nepremišljeno govoreč|
blebetávost -i ž, pojm. (á) slabš.
SSKJ²
blebetávec -vca in blebetálec -lca [blebetau̯ca] m (ȃ)
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec
Pravopis
blebetávec -vca m z -em člov. (ȃ) slabš. |nespametno, nepremišljeno govoreč človek|
blebetávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetávčev -a -o (ȃ) slabš.
SSKJ²
blebetúlja -e ž (ú)
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja
Število zadetkov: 165