Zadetki iskanja
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)
1. star. kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
- blaznèč -éča -e:
blazneča ženska
slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač
blebetáčka -e ž, člov. (á) slabš.
blebetáčev -a -o (á) slabš.
blebetálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetálčev -a -o [u̯č] (ȃ) slabš.
1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel
2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede
blebetávost -i ž, pojm. (á) slabš.
slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec
blebetávka -e ž, člov. (ȃ) slabš.
blebetávčev -a -o (ȃ) slabš.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 9
- Naslednja »