Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
davati -am nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati
6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati
7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom
Celotno geslo eSSKJ16
divje prislov
ekspresivno izraža nezmožnost ravnanja v skladu z razumom, normami; SODOBNA USTREZNICA: divje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dohodek od teh dajatev
2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom
FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
firbično prisl. 1. nespodobno: je prepovedanu inu nevarnu te hude rezhy firbzhnu premishlovati 2. radovedno: firbzhnu sazhne pridigo poshlushat ǀ en mladenizh firbizhnu s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize → firbičen
Svetokriški
klafanje -a s nespodobno govorjenje: prepovej vſe lushte tega meſſa taku s'ſakonskimy, kakor s'ledih perſonamy tribat, inu vſe tu kar je en ſazhetik tiga meſſeniga lushta, kakor ie nesramnu shlatajne, tipajne, kushovaine, klafaine im. ed. ǀ nyh Klafajne im. ed., inu nezhiſtost je njemu mozhnu super ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva, klafainia rod. ed., inu krega ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga klaffajna rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu, klafainu daj. ed. ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine, inu klafaine tož. ed. → klafati
Celotno geslo Pohlin
klafarija [klafarȋja] samostalnik ženskega spola

nespodobno, pohujšljivo govorjenje

Svetokriški
klafarija -e ž nespodobno govorjenje: kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne, shertie, pleſſe, klafarie tož. mn. (II, 435) → klafati
Celotno geslo Pohlin
klafati [klāfati klāfam] nedovršni glagol

nespodobno, pohujšljivo govoriti

Svetokriški
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
Svetokriški
klafljati -am nedov. nespodobno govoriti: Se opyanio, klaflaio 3. mn. s'shentovajnom od mise vſtaneio (I/1, 183) Nastavitev je dvomljiva, saj je fl lahko tiskarska napaka namesto ff; → klafati.
Svetokriški
ljubezen -zni ž ljubezen: TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
Svetokriški
močno prisl. močno, zelo: sakaj ste vij taku mozhnu salubleni v' semlo ǀ mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ Iudith je noſſila pantofelne, v'katere taku moznu ſe je bil salubil Holophernes ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele primer.> tepite ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ perloshite vogle, pihajte mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ nikar to Krono terniasto mozhnej na tlazhi
Prekmurski
nesnájžno prisl. nespodobno: Csi neſznáj'zno i nepoſteno znaſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; csi je pa neſznáj'zno 'zeni ſze obriti, ali oſztrügati, naj ſze pokrije KŠ 1771, 511
Celotno geslo Hipolit
nespodoben pridevnik

PRIMERJAJ: nespodobno

Svetokriški
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
Prekmurski
nèspodòbno prisl. nespodobno: tebé pa oh jaj! 'zitka mojega neſzpodobno odvrgao KŠ 1754, 231; vi znáte, kak neſzpodobno je mou'zi 'Zidovi ſze pridrü'ziti, ali iti klidém zdrügoga národa KŠ 1771, 737
Celotno geslo Hipolit
nespodobno prislov

PRIMERJAJ: nespodoben

Vorenc
nespodobno sam., F2, indecorum, neſpodobnu, gardú; nefas, neſpodoba, neſpodobnu
Vorenc
nespodobno prisl., F4, abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati, ẛanuzati; illicitè, neſpodobnu; inconvenienter, neſpodobnu; indecenter, neſpodobnu
Svetokriški
nespodobno prisl. nespodobno: vy vashim otrokam perpustite vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ tajſtem pervolit je nespodobnu ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè
Število zadetkov: 27