blážev -a -o prid. (ȃ)
pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
číračára; in číra čára medmet [číračára]
- 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
- 2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
- 3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža
- 3.1. kot samostalnik, ekspresivno neučinkovito, navadno etično, zakonsko sporno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer
- 4. kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna kriva črta
- 5. kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna moč, a mu je govorec ne priznava
Celotno geslo
Sinonimni
délati -am nedov.
1.
2.
kaj uresničevati dejanje, dejavnost, imenovano v predmetnem določilu
SINONIMI:
opravljati1, počenjati, početi2, zastar. činiti, publ. operirati, publ. prakticirati, ekspr. uganjati
GLEJ ŠE SINONIM: delovati, delovati, delovati, izdelovati, oglašati se, pridobivati, ravnati, sestavljati, učinkovati
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Celotno geslo
eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
- 3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
- 4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
- 6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
nèkorísten -tna -o prid.(ȅ-ī)
ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek
ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek
- nèkorístno prisl.:
nekoristno porabljen čas
SSKJ²
nèučinkovít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni učinkovit: neučinkovit protest, ukrep; pouk je bil zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov neučinkovit / publ. tokrat je bil napadalec zelo neučinkovit
ki ni učinkovit: neučinkovit protest, ukrep; pouk je bil zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov neučinkovit / publ. tokrat je bil napadalec zelo neučinkovit
- nèučinkovíto prisl.:
naši so igrali neučinkovito
Pravopis
Pravopis
níčev -a -o; bolj ~ (í; ȋ) poud.: ~ dokaz |neprepričljiv, neutemeljen|; Ti bankovci so zdaj ~ papir |brez vrednosti, brez kupne moči|; ~ strošek |zelo majhen, neznaten|; ~a cena |zelo nizka|; ~o prizadevanje |neučinkovito, nekoristno|; Tako življenje je ~o |malovredno, ničvredno|
níčevost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud. občutek ~i |malovrednosti, ničvrednosti|; števn. pritoževati se zaradi ~i |malenkosti, nepomembnosti|
níčevost -i ž, pojm. (í; ȋ) poud. občutek ~i |malovrednosti, ničvrednosti|; števn. pritoževati se zaradi ~i |malenkosti, nepomembnosti|
Pravopis
níčeven -vna -o tudi ničéven -vna -o; bolj ~ (í; ȋ; ẹ́; ẹ̑) poud.: ~ izgovor |neprepričljiv, neutemeljen|; ~ strošek |zelo majhen, neznaten|; ~a opravila |nepomembna|; ~o življenje |malovredno, ničvredno|; Vse prizadevanje je bilo ~o |neučinkovito, nekoristno|
Pravopis
zanìč1 -- --; bolj ~ (ȉ) knj. pog.: ~ izdelek nekakovosten, neuporaben; ~ hrana brez okusa; premalo izdatna; imeti ~ oči biti zelo slaboviden; ~ vreme deževno, mrzlo; Bolnik je še ~ zelo slab, brez moči; To zdravilo je ~ zelo neučinkovito; zanič za kaj biti ~ ~ vojsko nesposoben
SSKJ²
žégen -gna m (ẹ́)
1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje
● pog. poročila sta se brez žegna civilno
2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen
3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev
4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju
5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem
6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen
7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen
1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje
● pog. poročila sta se brez žegna civilno
2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen
3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev
4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju
5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem
6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen
7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen
Pravopis
žégen -gna m (ẹ́) neknj. ljud. blagoslov; pokr. ~ za cvetno nedeljo butara; poud. blažev ~ |neučinkovito sredstvo|; snov. jesti velikonočni ~ |blagoslovljene jedi|
Število zadetkov: 17
Dostopnost