● star. žena se mu je izpridila s sosedom imela spolne odnose z njim
- izpríditi se tudi spríditi se nar. povzročiti, da kaj nima več kakovosti v zadostni meri; pokvariti se: meso se na toplem izpridi / ta jed se hitro izpridi postane neužitna
- izpríjen in izpríden tudi spríjen in spríden -a -o: izprijen človek; izprijena hrana