- 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
- 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
Zadetki iskanja
- 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name
// predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo
// slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel - 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo
- 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh
// ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
- 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave
// slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi - 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje
- 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca