Monitoring
Prosim za mnenje o terminu monitoring na področju urejanja prostora, ki naj bi ga nadomestili s slovenskim ustreznikom spremljanje stanja , kar pa po mnenju strokovnjakov nikakor ni ustrezno. Monitoring bi bil lahko v tem razmerju kvečjemu nadpomenka. Monitoring je uporabljen v Zakonu o varstvu okolja , v katerem je tudi zveza spremljanje stanja , vendar označuje drug pojem. V 12. točki 3. člena je monitoring opredeljen kot »spremljanje in nadzorovanje okolja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki«. Predlagano je bilo, da bi v podzakonskem predpisu zaradi boljše jezikovne kakovosti ob prvi omembi pustili termin iz zakona, torej monitoring , nato pa bi v nadaljnjem besedilu uporabili ustrezni slovenski izraz spremljanje . To je napačno tudi po mnenju pravnikov, in sicer zaradi hierarhije pravnih aktov, ki predvideva, da se v vseh predpisih, vezanih na določen zakon, uporablja terminologija iz tega zakona.
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Odškodbeni način
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
Terminološka
Sprovajalec, sprovajanje
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Lopatica
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Število zadetkov: 5
Dostopnost