Zadetki iskanja
Vorenc
on zaim., F211, abest, ga nei tukaj; âb illo, od nîega; ab re consulit, on nĵemu hudú ſveituje; affatus est eum, on je nîega ogovoril, s'nym govoril; a me pudica est, ẛa mojo ſtrán, ona je ena ſramoẛhliva ẛhena; a Roma aberat, on nei bil v'Rimi; cum illo, s'nym; exoptabilis dies, en dán kakor ſmo ga ṡheléli; plures, nyh vezh; sunt plures, yh je vezh, doſti, mnogu; pulchre cantat, lipú s'nym poje; septingenti, nyh ſedemſtú; succedere, ṡa nym, po nym priti; synagoga, -ae, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; ut, vel uti ille, kakòr on; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
Vorenc
pravica1 ž, F23, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó pravizo; judicium, et justitia, prou inu praviza; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; jus naturale, tá po naturi prauda, ali praviza; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; justè, pravizhnu, po pravizi; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificus, -a, -um, kateri pravizo déla, ali nuza; justitia, praviza, pravda; justó magnus, zhes pravizo velik; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe praviza; praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega pravizi; praeter aequum, zheṡ pravizo; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; quiritatio, klizhanîe na purgarṡko pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
Vorenc
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Vorenc
deležnost ž, F2, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvṡetje od nîega te diléṡhnoſti ṡaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou; participatio, gmain vṡhivanîe, deléṡhnoſt v'kupai, ali v'mei ſabo reṡdilenîe ali podilenîe, gmain ſturjenîe
Vorenc
dobrotljivo prisl., F6, benevolè, dobrovolnu, dobrutlivu; benignari, s'enim dobrutliu biti, dobrutlivu okuli nîega hoditi; comis, et come, et comiter, priaṡnivu, lubeṡnivu, dobrutlivu; mansuetè, krotku, dobrutlivu; perbenignè, cilú priaṡnivu, dobrutlivu, inu lubeṡnivu; placidè, krotkú, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu, dobrutlivu
Vorenc
elefantov prid., F5, barritus, Elefantovu reṡitanîe; ebur, -ris, Elefantova, ali naſlonova kuſt; eburnatus, -a, -um, is Elefantovih koſty ſturjen, ali narejen; elephantinus, -a, -um, s'Elefantovih koſty, ſlonovih koſty; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
Vorenc
firšt m, F27, beelzebub, firṡht teh hudizhou; confiscare, enimu na nîega blagu ſezhi, inu enimu firſhtu zheṡ dati; ducatus, -us, ẛavood, eniga firſhta deṡhela; exarchus, en vaivoda, ali firṡht ſheſtiga déila; monarcha, -ae, en firṡht zhes vſe goſpude; patriarchae, ſtari ozhaki, firṡhti teh Duhovnih ozhetou; princeps, -pis, en firṡht, ali firṡhtinîa; satrapa, -ae, en goſpúd deṡhelṡki, en firṡht
Vorenc
ječmen m, F9, bryten, pytje is jezhmena; caelia, -ae, enu pytje s'ṡhita ſturjenu, kakòr s'jezhmena vool; distichum, ena neṡnana ſorta jezhmèna; hordearius, kateri jezhmen lubi,ali od nîega ṡhivy; hordeum, jezhmen; ordeum, vel hordeum, jezhmen; pisere, vel pisare, phati v'ſtopi, jezhmen, ali proſſú; polygala, -ae, vel polygalon, pimpinella, kriṡhne roṡhe ... raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikár v naṡhi deṡheli; spelta, -ae, perjoviza, ṡhitu jezhmenu enaku
Vorenc
krščenik m, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe od eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvẛetje od nîega te diléshnoſti ẛaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou
Vorenc
ljubiti nedov., F39, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; amare, lubiti; examare, mozhnu lubiti; hordearius, kateri jezhmen lubi, ali od nîega ṡhivy; oculitus amare aliquem, eniga kakòr ſvoje okú lubiti; peramare, ṡalu lubiti; sectari pacem, myr lubiti; veritatis cultor, kateri rád riſnizo govory, ali lubi
Vorenc
mesto2 s, F169, amanuensis, en piſſár, ali na nîega meiſti poſtavlen; appricus, ſonzhnu meiſtu; branchiae, tudi tú meiſtu okuli garla; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; mellarium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; natale, en proſtor, ali meiſtu ṡa plavanîe; prim. na mesto
Vorenc
naslonov prid., F3, ebur, -ris, Elefantova, ali naſlonova kuſt; eburneus, -a, -um, od naſlonove koſty; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
Vorenc
njegov zaim., F21, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mréṡho ga je vjèl; aequitatem vidit vultus eius, nîegou obras je vidil tó pravizhnoſt; ejus, nîegou, nîegova, nîegovu; illius, nîega, nîegova, nîegovu, tegajſtiga; promere consilia, niegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè reṡodéti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado
Vorenc
odvzetje s, F9, abrogátio, gorivsdignenîe, prózh odvsetje; ademptio, prózh vsètje, odvsètje; anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pergréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; odvẛetje od nîega te diléṡhnoſti ẛaſluẛhenîa teh brumnih, vernih karṡzhenikou; delatura, -ae, opravlenîe, te zhaſty odvṡètje; detractio, odvṡetje, odvleizhenîe; exanthoratio, odvṡètje te perve oblaſti, ẛlaſti eniga ṡholnerja; interceptio, na pooti prejetje, odvṡètje prozh ene rizhy, katera drugim ſliſhi, ṡadarṡhanîe, odvṡètje piſſim; privatio, odvṡètje, obrupanîe
Vorenc
ogovoriti dov., F4, affatus est eum, on je nîega ogovoril, s'nym govoril; alloquor, alloqui, eniga ogovoriti, s'nym govoriti; compellare, nagovoriti, ogovoriti, nagovarjati; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti
Vorenc
pisar m, F16, a comentarÿs, en fliſſig piſſár; a manu servus, vel â manibus, en piſſár, ali naméſtnik; amanuensis, en piſſár, ali na nîega meiſti poſtavlen; archigramaticus, tá vekſhi piſſar; a secretis, et ab epistolis, en ſecretari, ali en skrivni piſſár; autographus, laſtne rokè piſſár; casista, piſſar od navuka ſvetih navád; chronista, piſſar tega djanîa; elementarius, en ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega ſtariga ṡazhezka vuzhy; grammateus, -tei, en piſſár; historiographus, historicus, piſſár teh hiſtori, ali tega djanîa; librarius, -a, -um, kar enimu buquinimi piſſarju, ali ſtiṡkavzu ſliſhi; magi, po Perſianṡku, po Garṡhku Philosophi, Piſſarji. Mat:2. modri; scriba, -ae, piſſár; scriptor, piſſár, ali ſhribar, piſſarin; tabularius, -rÿ, en piſſar, ali ſhribar, ali en buochhalter
Vorenc
premenjen del., F4, commutatus, preminîen, ẛminîen; î cum tali accentu, sonat, prout in Italico, ut vigne, vineae: ut nîega, ipsius, idem est cum è, ut preminên; immutatus, -a, -um, preminên; versicolor, preminîene farbe
Vorenc
skazati dov., F18, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi poklizati; causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham ṡkasati, ali ṡvishati; causati sumus, my ſmó s'urshoham ṡkaẛali, Rom:ṡ; cohonestare, zhaſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkasati, v'zhaſti derṡhati; glorificare, zháſt ṡkaṡati; gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau ṡkaṡati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu; praemostrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti; praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati; refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
Vorenc
smejati se nedov., F9, agelastus, neſmejózhni, riſnizhin, ẛhaloſtin kir ſe ne ſmeya; archiogelus, kir ſe ẛa nyzh ſmeya; cachinnare, -ri, ſe prevezh ſmeyati, grohotati; corridere, ſe s'drugimi ſmiati; dechachinnari, ſe ṡhpotlivu ſmeyati; gelasinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; ha, ha, ha. takú ſe ſmeja, ali en glás tega ſméha; ridere, ſe ſmeyati; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost