Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amortizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijska blazinica / amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ 
aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh
SSKJ²
áv in àv medm. (ȃ; ȁ)
izraža telesno bolečino: av, boli; av, moja noga; av, av, kako me je ugriznil
SSKJ²
bêdro -a stil. -ésa s (é, ẹ̑)
noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro
// nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih
SSKJ²
bíngelj -glja tudi -na [bingəljm (í)
pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri
// nav. mn., šalj. noga
SSKJ²
bŕklja -e ž (ȓnav. mn., šalj.
1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje
2. noga: kam pa moliš svoje brklje
SSKJ²
cempét -i ž (ẹ̑)
nav. mn., nar., slabš. noga: pri padcu je pomolil cempeti v zrak
SSKJ²
cepél -i [cepeu̯ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: kakšne dolge cepeli ima
SSKJ²
cepelíga -e ž (í)
nav. mn., nar. vzhodno, slabš. noga: bingljal je s svojimi dolgimi cepeligami
SSKJ²
četŕt2 -i ž (ȓ)
1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure / predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola
2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt
// prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu:
SSKJ²
človéški -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na človek 1–2:
a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških likov; človeških žrtev ni bilo; tragična usoda neznanega človeškega bitja
b) človeška dobrota, objestnost; upoštevati človeško dostojanstvo / to so pač človeške potrebe
2. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: paznik je bil s kaznjenci človeški; človeško ravnanje z živalmi / postal je bolj človeški / zanjo nima človeške besede
// knjiž. ki združuje v sebi vse, kar je pozitivnega v človeku: spoznal si njegovo človeško vrednost; v zaporu sta se razkrivala tovariški duh in človeška vsebina posameznika / presenetila ga je pisateljeva človeška toplina
3. ki ima za človeka značilne lastnosti: bil je čisto človeški, vsakdanji / če gledamo nanj s človeškimi očmi, mu marsikaj lahko oprostimo
4. ekspr. ki ustreza osnovnim zahtevam, potrebam človeka: dobil je čisto človeško sobo; rad bi živel človeško življenje
● 
ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; preg. motiti se je človeško
♦ 
zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguineus
    človéško prisl.:
    človeško čutiti, ravnati; po človeško govoriti; človeško pomembna vsebina; sam.: tudi v tem nečloveškem življenju se je prebudilo nekaj toplega, človeškega
SSKJ²
deformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira
// spremeniti prvotno, dano obliko česa, preoblikovati: pritisk je železne plošče precej deformiral; vzmet se elastično deformira / pisatelj je po potrebi realnost tudi deformiral
    deformíran -a -o:
    deformiran značaj; deformirana noga; deformirano deblo
SSKJ²
désna -e ž, désnih (ẹ́)
1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj
// desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno
● 
kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih
♦ 
obrt. plete same desne desne petlje
SSKJ²
désni -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko
 
ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično konservativen: desni socialdemokrati; proteste so organizirale desne skupine; desno krilo stranke
♦ 
avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    désno prisl.:
    desno usmerjeni politiki; voziti desno
SSKJ²
drugoródec -dca m (ọ̑)
knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca
SSKJ²
ekstremitéta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje; končina, okončina: členasta ekstremiteta; sprednje, zadnje ekstremitete goveda / spodnja ekstremiteta noga; zgornja ekstremiteta roka; ekstremitete pri človeku udi
SSKJ²
grézen -zna -o prid. (ẹ̄)
razmočen, močviren: noga se mu je udrla v grezno ilovico; grezna zemlja
SSKJ²
hròm hrôma -o prid. (ȍ ó)
ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu
SSKJ²
izpàd -áda m (ȁ á)
1. glagolnik od izpasti:
a) izpad las, zob / izpad polglasnika
b) izpad tekmovalca; izpad iz lige
c) izpad generatorja; izpad proizvodnje zaradi redukcije električne energije / izpad slike na televiziji
2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: njen izpad ga je presenetil; ogorčen izpad; živčni izpadi / izpadi ministra proti vladi
// prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih izpadov; nacionalistični, ustaški izpadi
3. voj. akcija, pri kateri se obkoljena vojaška enota prebije iz utrjenih položajev: napraviti izpad; odločiti se za izpad; izpad iz trdnjave
♦ 
med., vet. izpad organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v normalnem položaju; šport. izpad stoja, pri kateri je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena
SSKJ²
izpáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata
♦ 
šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo
SSKJ²
izpodnášati -am in spodnášati -am nedov. (ȃ)
1. s potegom, sunkom odstranjevati izpod česa: izpodnašati podstavke / sošolci so mu radi izpodnašali stol
2. s silo, močjo preprečevati normalno premikanje nog: burja ga izpodnaša; voda jih je začela izpodnašati / brezoseb. na melišču jih je izpodnašalo
// v zvezi z noga s podstavljanjem noge povzročati, da se kdo spotakne, pade: fantje so mu izpodnašali noge
3. s trajnim, hitrim tokom odstranjevati: voda izpodnaša breg / brezoseb. hišo je začelo izpodnašati
4. ekspr. preprečevati obstoj, delovanje: njegovi nasprotniki ga izpodnašajo; demokratska stranka izpodnaša republikansko / negotovost ga izpodnaša
● 
ekspr. izpodnašati komu tla povzročati, da ima ogrožen (družbeni) položaj; povzročati, da ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja
Število zadetkov: 111