Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
nosíti nósim nedov. nôsi -íte, -èč -éča; nôsil -íla, nôsit, nóšen -a; nóšenje; (nôsit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ kovček; ~ ranjenca; ~ brado, dolge lase; poud.: Spet ga ~i luna |je zmeden, neuravnovešen|; Noge ga več ne ~ijo |ne more več hoditi|; ~ glavo v torbi, naprodaj |izpostavljati se smrtni nevarnosti|; ~ stroške selitve plačati, poravnati; nositi komu kaj ~ delavcem malico; Kje si pa bila? -Nosila sem očetu zajtrk na travnik |nesla|; ~ sosedi šivat; poud. ~ učitelju na nos, na ušesa |pripovedovati, kar se ne bi smelo|
nosíti se nósim se (í/ȋ ọ́) To blago se dobro ~i; poud.: čudno, ošabno se nositi |se vesti|; ~ ~ pokonci |ponosno, samozavestno stopati, hoditi|; ~ ~ po najnovejši modi |oblačiti se|
Pravopis
cijáziti -im nedov. -en -ena; cijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ vrečo na hrbtu |nositi|, v samokolnici |voziti|
cijáziti se -im se (á ȃ) slabš. ~ ~ ves dan |voziti se|
Pravopis
..fêr drugi del podr. zlož. (ȇ) |nositi| kalorifêr
Pravopis
..fer drugi del podr. zlož. |nositi| Lúcifer
Pravopis
..fór -ja drugi del podr. zlož. (ọ̑) |nositi| hidrofór, semafór, termofór
Pravopis
hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|
Pravopis
tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedov. -i -ite tudi tovôri -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, tovórjen -a tudi tovorjèn -êna; tovórjenje tudi tovorjênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ les v dolino; poud. ~ velik kovček |težko nositi|
Pravopis
vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|
Pravopis
ávba -e ž (ȃ) nositi ~o |žensko pokrivalo|
Pravopis
bŕčica -e ž (ȓ) manjš. nositi, pustiti si ~e
Pravopis
brême -éna s (é ẹ́) nositi ~ na plečih; pokr. ~ dračja butara, sveženj; Sinu je v ~ |Sin skrbi zanj|; poud. ~ starosti |težava, nadloga|; fin. (knjižiti) v ~
Pravopis
bŕkica -e ž (ȓ) brčica: nositi ~e
Pravopis
cilínder -dra m (í)
1. ~ motorja valj; ~ pri petrolejki |valjasta posoda|; geom. valj
2. nositi ~ |pokrivalo|
Pravopis
cvíkarji -ev m mn. (í) neknj. ljud. nositi ~e ščipalnike; slabš. |očala|
Pravopis
čépica -e ž (ẹ́; ẹ̑) nositi, sneti ~o
Pravopis
donosíti -nósim dov. donóšenje; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ zdravega otroka; neobč. To misel bo treba še ~ domisliti
Pravopis
hálja -e ž (á) nositi ~o; bolniška, delovna ~
Pravopis
hláče hláč ž mn. (á ȃ) nositi, obleči ~; ~ do kolen; smučarske ~; dolge, kratke ~; spodnje ~; iron. V tej hiši ona nosi ~e |odloča, ukazuje|
Pravopis
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Pravopis
iznosíti -nósim dov. iznóšenje; drugo gl. nositi (í/ȋ ọ́) kaj iz česa ~ zemljo iz rova; redk. ~ škornje ponositi
Število zadetkov: 68