Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
kòl kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 
  1. 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e)
    // mučilni kol
    ●     ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju
    ♦     arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča
  2. 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
SSKJ
koníca -e ž (í) 
  1. 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike
    // končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov
    // tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico
    ♦     arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine
  2. 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice
    // navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
SSKJ
mína2 -e ž (ȋ) grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike
SSKJ
naostríti -ím dov., naóstril (ī í) narediti ostro: naostriti osti, strgalo / redko naostriti svinčnik ošiliti
    naostrèn -êna -o: naostren srp
    ●     ekspr. biti naostren proti čemu (zelo) nasprotovati čemu, ne strinjati se s čim
SSKJ
našíliti -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: našiliti svinčnike
● pes je našilil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji
SSKJ
okoníčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. natakniti konico: z železom okoničiti palico
// ošiliti, priostriti: okoničiti kol
    okoníčen -a -o: okoničeni količki; okoničen z bakrom
SSKJ
ošíliti -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik
    ošíliti se ekspr.  postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil
    ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik
    ●     ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali
SSKJ
ošpíčiti -im dov. (í ȋ) pog.  
  1. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili
  2. 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila
    ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik
    ●     ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo
SSKJ
svínčnik -a m (ȋ) 
  1. 1. priprava iz lesene paličice z grafitnim vložkom za pisanje, risanje: ošiliti svinčnik; pisati s svinčnikom; konica svinčnika; nalivno pero in svinčnik / svinčnik se je zlomil / mehki ki ob manjšem pritisku dela vidno črto, trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto; mizarski svinčnik ploščat, z debelejšim vložkom
    // barvni svinčnik z barvnim vložkom; rdeči svinčnik z rdečim vložkom; tintni svinčnik z vložkom, ki vsebuje vodotopno barvilo vijoličaste barve
    // kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina, kemični vložek za pisanje, risanje: mina za svinčnik / kemični svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; tehnični svinčnik; pog. svinčnik na suho tinto kemični svinčnik
  2. 2. um. mehek siv risarski material: oglje in svinčnik / risba v svinčniku
SSKJ
zašíliti -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: zašiliti kol
    zašíliti se ekspr.  postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil
    zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik
    ●     ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti
    ♦     arhit. zašiljeni lok šilasti lok
SSKJ
zašpíčiti -im dov. (í ȋ) pog. ošiliti, priostriti: zašpičiti kol
    zašpíčen -a -o: zašpičena palica
    ●     pog. žival z zašpičeno glavo dolgo, ozko
Število zadetkov: 11