Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
o predl., z mestnikom  
  1. 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja
    1. a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu / dvomiti o uspehu; kaj misliš o včerajšnji predstavi; premišljati, sanjati, soditi o čem; o zadevi smo si na jasnem / pisati o nesreči; telegrafiral je domov o nenadni bolezni
    2. b) pri samostalnikih, zlasti glagolskih: še besedo o naši kulturi; govor o nujnih ukrepih; oddaja o naših pomorščakih; pomenek, posvet o čem / članek, pogodba, sporazum, zakon o čem; film o delovnih brigadah; knjiga o lepem vedenju; roman o življenju na kmetih / popačena slika o položaju slika položaja; vprašanje o odnosih med tozdi vprašanje odnosov
    3. c) elipt., kot naslov: o dvojezičnem šolstvu / kot napoved nadaljevanja o tem prihodnjič
  2. 2. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob
    1. a) z imeni (cerkvenih) praznikov: o binkoštih, božiču, pustu, veliki noči; o svetem Martinu; šalj. o svetem nikoli in Nikoli / star.: o dežju; o žetvi ob
    2. b) raba peša, pred besedo, ki se začenja z ustničnim soglasnikom: o mraku; o počitnicah; o pol treh; o pravem času; o priliki / star.: o belem dnevu; o hudi uri; o lepem vremenu
      ●       zastar. vojaki so obupali o zmagi nad zmago; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
SSKJ
ó m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ó ója (ọ̄) šestnajsta črka slovenske abecede: vse oje bere široko; označiti z o; veliki in mali o
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki o; široki o; različna kvaliteta oja
● ima noge na o po obliki podobne črki O
SSKJ
ò medm. (ȍ) 
  1. 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: o, ga bo že minilo; o, potem pa grem
  2. 2. izraža zavrnitev, nejevoljo: o, beži, beži, saj ni hudega; o, fej, nesnaga; o ne, dragec, tako ne bo šlo
SSKJ
ó1 medm. (ọ̄) 
  1. 1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: o, kako je lepo; o kako se prileže
    // izraža začudenje, presenečenje: o, in dva dni kasneje ga res najdeva; o glej, glej, gnezdo je prazno
  2. 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: kako trpim - o
  3. 3. izraža podkrepitev trditve: o, še kako nas zanima; o, ta je imela fantov; saj jem, o, veliko jem; pog. o ja, rad grem
  4. 4. nar., klic vprežni živini stoj: o, oha
SSKJ
ó2 medm. (ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: o jaz norec, pozabil sem zapreti; o ti preljubi moj otrok, kam si šel; star. o nesreče, prav njega je povozilo kakšna nesreča
// z zvalnikom o mati, ste le prišli / o da bi bili že doma; o da me ne bi videla
SNB
d. n. o. -ja [dẹenó in dənəó] m (ọ̑) okrajš.
družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; družba z neomejeno odgovornostjo: Založbi Notes d. n. o. iz Motnika in Prešernova družba iz Ljubljane bosta knjigo prodajali na prireditvenem prostoru v Planici E okrajšano iz d(ružba z) n(eomejeno) o(dgovornostjo)
SNB
d. o. o. -ja [dẹọó in dəọó] m (ọ̑) okrajš.
družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; družba z omejeno odgovornostjo: Slovenski producenti so vsi – razen dveh izjem – d. o. o.-ji, ne kulturni zavodi E okrajšano iz d(ružba z) o(mejeno) o(dgovornostjo)
SSKJ
o... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti
    2. b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti
    3. c) izgube, odstranitve česa: oklatiti, oskubsti
    4. č) nepopolnosti dejanja: odrgniti, ogoreti
    5. d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): obriti, očistiti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obarvanost, odrgnina, osip
  3. 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) enote iz več delov, elementov: ocevje, ožilje
    2. b) zunanjega dela česa: ohišje, okrovje
Število zadetkov: 8