Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
spotakníti se ob in spotákniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj obregniti se ob koga/kaj
/Kar naprej/ se spotikajo obenj.
Celotno geslo Vezljivostni G
obrégniti se ob -em se ob dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
kdo/kaj v pogovoru zadeti ob koga/kaj
/V medijih/ se je že večkrat obregnil ob njegovo komentiranje.
Celotno geslo Vezljivostni G
príti ob prídem ob dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno kdo/kaj začeti biti ob koga/kaj
V vojni je prišel ob vse prijatelja in ob nogo.
Celotno geslo Vezljivostni G
správiti ob -im ob dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.
Celotno geslo Vezljivostni G
bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
Celotno geslo Vezljivostni G
pripráviti ob -im ob dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj , da biti ob koga/kaj
S popivanjem jih je pripravil ob dom.
Celotno geslo Vezljivostni G
priprávljati ob -am ob nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
Celotno geslo Vezljivostni G
spotíkati se ob -am se ob nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
Celotno geslo Vezljivostni G
vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
Celotno geslo Vezljivostni G
íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).
1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.
2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.
4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj
9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.
10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.
12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.
16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
Celotno geslo Vezljivostni G
rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
Celotno geslo Vezljivostni G
hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.
1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.
2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
Celotno geslo Vezljivostni G
têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Celotno geslo Vezljivostni G
napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.
Celotno geslo Vezljivostni G
bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.
1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.
3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
Celotno geslo Vezljivostni G
postáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.
4.
kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.
7.
kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.
8.
kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.
9.
iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.
10.
iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.
11.
iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.
Celotno geslo Vezljivostni G
príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.
4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.
5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.
8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.
3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.
4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.
5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.
7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.
Število zadetkov: 798