Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) 
  1. 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
    // postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
  2. 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
  3. 3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
  4. 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
  5. 5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
    ●     knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
    obdán -a -o: z obzidjem obdano mesto
SSKJ
osteklíti -ím dov., ostéklil in ostêklil in osteklíl (ī í) zastekliti: ostekliti okna, vrata / ostekliti mizo pokriti s stekleno ploščo; pokrito teraso so osteklili obdali s steklom
♦ gastr. ostekliti riž nahitro ga prepražiti, da med dušenjem zrna ne razpadejo
    ostekljèn -êna -o: ostekljena mizica; ostekljena okna
SSKJ
síj -a m (ȋ) 
  1. 1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva
    ♦     geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca
  2. 2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine
    ●     svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal
SSKJ
sostàv -áva m (ȁ á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav
SSKJ
vkleníti vklénem dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo
    // tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila
    // nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo
  3. 3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v blokovski okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme
    // spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem
    // glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede
    ●     ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjem
    vklénjen -a -o: biti vklenjen v poklicne dolžnosti; vklenjenega so odpeljali v zapor
SSKJ
vljúdnost -i ž (ú) lastnost, značilnost vljudnega človeka: všeč jim je njegova vljudnost; pretirana vljudnost / iz vljudnosti spregovoriti s kom nekaj besed
// ekspr. vljudno dejanje, ravnanje: obdali so ga z mnogimi vljudnostmi
Število zadetkov: 6