ljudjé ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4:a) ta žival se boji ljudi;
kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali;
prevoz ljudi in tovora;
trupla ubitih ljudi;
zdravniški poskusi na ljudeh;
ljudje in živali b) neki ljudje čakajo pred vrati;
ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali;
tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali;
pri mizi je prostora še za tri ljudi;
gruča ljudi;
nekaj ljudi je že v čakalnici;
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi;
zbralo se je precej ljudi;
ekspr. cela reka ljudi se vali s prireditve;
ljudi je bilo kot listja (in trave) zelo veliko;
nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor: kar naprej, ljudje; ljudje, odprite; kaj pa mislite, ljudje božji; v medmetni rabi ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.: koliko ljudi sprejme avtobus potnikov; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi sodelavcevc) dobri ljudje so mu pomagali;
hinavski, pošteni ljudje;
mladi in stari ljudje se težko razumejo;
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star. novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi saj niso ravno slabi ljudje č) kmečki, mestni ljudje;
poslovni ljudje;
tako so sklenili ljudje na upravi;
skrb za delovne ljudi;
govoril sem z odgovornimi ljudmi;
politični ljudje politiki;
vodilni ljudje d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje;
to so ljudje, vam rečem dobri, pošteni ljudje;
to niso ljudje, ampak lutke;
ker mi nismo le številke, smo ljudje! (Kajuh) ;
Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti;
v mestu ljudje nimajo pravega miru;
ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo 2. osebe kot družbena skupnost: to so si ljudje izmislili;
ne vznemirjajte ljudi;
pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi; enakopravnost ljudi pred zakoni; odnosi med ljudmi 3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: ljudje so se temu čudili;
ne vem, kaj ljudje mislijo o njem;
ljudje ga opravljajo;
ljudje bodo to kmalu pozabili;
ljudje pravijo, da ni prav ravnal;
kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
● ekspr. vsi smo pač ljudje imamo človeške lastnosti, napake; šalj. ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje skupina oseb moškega in ženskega spola; star. njegovo dekle je bilo revnih ljudi iz revne družine; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; star. dati knjigo med ljudi izdati, objaviti; premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; tak ne moreš med ljudi v javnost, v družbo; star. slovnica je prišla med ljudi leta 1854 je izšla; stvar je že prišla, prodrla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; pog. tako sem kosmat, da nisem za med ljudi za v javnost, v družbo; knjiž. bivši ljudje ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi; evfem. živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje od miloščine, od pomoči drugih; publ. s tem so bili ogroženi mali ljudje ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to so naši ljudje privrženci, somišljeniki; šef je dobro poznal svoje ljudi podrejene; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem sorodnikom, svojcem; nikogar od svojih ljudi nima več članov družine, svojcev; to so ljudje starega kova ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu zaupanja vredni, pošteni; vas šteje komaj petdeset ljudi prebivalcev; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi delavcev, uslužbencev; živeti daleč od ljudi nedružabno, samotarsko; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli; vsi ljudje vse vedo; prim. človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.
Dostopnost