Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Enostavni objekt
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Terminološka
Fotografija v časovnih presledkih
Zanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Zanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Terminološka
Nadomestitveni objekt
Zanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
Zanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako: gasilna voda kot voda, ki je uporabljena za gašenje, požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Upornost
Zanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Zanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Število zadetkov: 7
Dostopnost