Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
drémati -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́)
1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan
2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost
    dremáje :
    dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl
    dremajóč -a -e:
    dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili
SSKJ²
júgozahòd -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄)
1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba
2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države
SSKJ²
mežàv -áva -o [məžav- in mežav-] prid. (ȁ á)
1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek
2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo
// medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce
    mežávo prisl.:
    mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
SSKJ²
mižàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan; vreme je bilo mižavo
// medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba
Celotno geslo Kostelski
mrščiti ► ˈmr̥ščėt -ėn nedov.
SSKJ²
obláčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oblake: oblačna gmota / oblačno nebo / oblačen dan; oblačno vreme
● ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; ekspr. domov je prišel nekam oblačen slabe volje, nerazpoložen
    obláčno prisl., navadno v povedni rabi:
    ker je oblačno, se zvezde ne vidijo; publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno; sam.: menjavalo se je jasno in oblačno
Pravopis
obláčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ dan; poud. vrniti se nekam ~ |slabe volje, nerazpoložen|
obláčno -ega s, pojm. (ȃ) menjavanje jasnega in ~ega
obláčnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
obláčen -čna -o prid.
pri katerem so prisotni oblaki
SINONIMI:
ekspr. grd, ekspr. mežav, ekspr. mižav, knj.izroč. pooblačen, vulg. usran, knj.izroč. zoblačen
GLEJ ŠE SINONIM: mračen
GLEJ ŠE: jasen
Pleteršnik
oblȃčən, -čna, adj. wolkig, umwölkt: oblačno nebo; oblačno je, der Himmel ist bewölkt; — oblačno steklo, ein mattes Glas, Cig.
Prekmurski
obláčen -čna -o prid. oblačen: Oblácsni je trák na nébi, de'zd'z ide AIP 1876, br. 2, 7
Celotno geslo Pohlin
oblačen [oblȃčǝn] pridevnik

oblačen

Svetokriški
oblačen -čna prid. oblačen: temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga rod. ed. s, inu ſtrashniga ima jaſſnu, inu tihu poſtati (II, 122) ǀ Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem or. ed. s pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat (III, 184)
Celotno geslo Kostelski
oblačen ► ȯbˈlaːčėn -čna -ȯ prid.
SSKJ²
oblačíti se -ím se nedov. (ī í) nav. 3. os.
1. postajati oblačen: nebo se oblači; brezoseb.: oblači se; na zahodu se že oblači
2. ekspr. postajati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: obraz se mu vse bolj oblači; dvom mu oblači čelo
● ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on
Celotno geslo Sinonimni
oblačíti se2 -ím se nedov.
postajati oblačen
SINONIMI:
ekspr. mreniti se
Celotno geslo Kostelski
oblačiti se ► ȯbˈlačiːt se -iːn se nedov.
Pleteršnik
oblȃčnat, adj. = oblačen, Mur.
Celotno geslo Etimološki
oblȃk -a m
SSKJ²
pooblačíti se -ím se dov., poobláčil se (ī í)
1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo
2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil
● ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo
    pooblačèn -êna -o:
    pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen
Celotno geslo Kostelski
pooblačiti se ► pȯȯbˈlačit se -in se dov.
Število zadetkov: 22