Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«

Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.

Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?

Jezikovna
Dvojnice pri sklanjanju samostalnika »zid«: nad višino zidu/zida

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna
Dvojnice tipa »gosti« in »gostje«

Kako je z dvojnicama gosti/gostje, študenti/študentje ...? Ali je med izrazoma v paru razlika samo v tem, da je eden časovno zaznamovan, ali pa je tudi pomenska razlika?

SSKJ²
formánt -a m (ā)
jezikosl. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko, obrazilo:
SSKJ²
infíks -a m (ȋ)
jezikosl. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: infiksi in prefiksi
Jezikovna
Izbira med variantami primernika: raje ali rajši

Moje vprašanje se nanaša na rabo besed raje oziroma rajši. Katera je pravilnejša izbira? Primer: Mamo imam raje/rajši od očeta.

Jezikovna
Oblike glagola »smejati se«

Ali je pravilno Vsi sošolci se ji smejejo zaradi nenavadne pričeske ali Vsi sošolci se ji smejijo zaradi nenavadne pričeske?

SSKJ²
oblikoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice
SSKJ²
obrazílo -a s (íjezikosl.
1. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko: delati nove besede z obrazili; naglas na obrazilu; stopnjevanje z obrazili / deležniško, deminutivno, nedoločniško obrazilo
2. del besede, ki izraža sklon, število ali glagolsko osebo; končnica: osebno obrazilo; rodilniško obrazilo
Celotno geslo Sinonimni
obrazílo -a s
jezikosl. oblikoslovna prvina, ki iz podstave tvori besedo ali obliko
SINONIMI:
jezikosl. formant
SSKJ²
podóba -e ž (ọ̑)
1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
// s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov
// zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
// knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
6. zastar. postava1, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
● 
star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
♦ 
rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba
Jezikovna
Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna
Razlike v sklanjanju imen »Ontario« in »Ohio«

Kakšna je orodniška oblika lastnih imen Ontario in Ohio? V pravopisnem slovarju sta imeni rešeni različno, torej Ontario s preglasom ali ne, Ohio pa vedno s preglasom. Pravopisna pravila dajejo za zgled samostalnik radio, kjer je preglašena možnost prednostna, nepreglašena pa vseeno tudi dovoljena.

Jezikovna
Rodilnik množine besede »himna«

SP 2001 (734, 744, 820) navaja, da se v rodilniku dvojine in množine prve ženske sklanjatve neobstojni samoglasnik vriva med člene soglasniškega sklopa m n l ali r + m n l ali v le neobvezno in v izgovoru, vendar pri rodilniku dvojine in množine samostalnika himna v praksi neobstojni samoglasnik e večinoma najdemo tudi v zapisu, torej himen. Korpus Gigafida prikazuje enak delež zadetkov za obe rabi: himen in himn. Kaj svetujete?

Jezikovna
Sklanjanje besedne zveze »Čipkarski dnevi«

Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?

Jezikovna
Sklanjanje ime francoskega kraja »Honfleur«

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime francoskega kraja Honfleur.

Jezikovna
Sklanjanje in izvor imena »Arne«

Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?

Jezikovna
Sklanjanje moškega imena »Nele«

Spoštovani, prosim za pomoč pri sklanjanju moškega imena Nele. Hvala.

Jezikovna
Sklanjanje samostalnika »dan«

Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).

V praksi je živo:

pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …

je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.

na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.

pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

D. T.

Jezikovna
Sklanjanje samostalnika »sin«

Zanima me, kako se sklanja samostalnik sin. Ali sta v dv. pravilni obe obliki:

  • im. sina/sinova,
  • daj. sinoma/sinovoma,
  • tož. sina/sinova,
  • mest. sinih/sinovih,
  • or. sinoma/sinovoma ter
  • v mn. im. sinovi/sini?

Število zadetkov: 25