Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida]
    iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
SSKJ²
bánja -e ž (á)
velika posoda za kopanje; kopalna kad: natočiti toplo vodo v banjo; emajlirana banja; kopalna, sedežna banja
 
arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo
Pravopis
bánja -e ž (á) kopalna kad; arhit. |obok|
Celotno geslo Sinonimni
bánja -e ž
arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijopojmovnik
SINONIMI:
arhit. banjasti obok, arhit. banjasti svod, arhit. bečva, arhit. bečvasti obok
GLEJ ŠE: kad
SSKJ²
bánjast -a -o prid. (á)
podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših
 
arhit. banjasti obok
    bánjasto prisl.:
    banjasto obokana cerkev
Pravopis
bánjast -a -o (á) ~ koš
bánjasti -a -o (á) ~ obok
Kamnarstvo
bánjasti obòk -ega -óka m
SSKJ²
bečvà -è tudi bèčva -e [bəčvaž (ȁ ȅ; ə̏)
1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo
2. star. sod1:
SSKJ²
bèčvast -a -o [bəčvastprid. (ə̏)
arhit. banjast: bečvasti obok
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
Celotno geslo Etimološki
bọ̑k -a m,
Celotno geslo Pohlin
bolta [bọ̑lta] samostalnik ženskega spola
  1. obok
  2. obokana soba
Celotno geslo Kostelski
boltaˈbọːlta -e ž
SSKJ²
čéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan
♦ 
arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
SSKJ²
dlán ž (ȃ)
1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo
// notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok
2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo
● 
pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva
Celotno geslo Etimološki
dól1 prisl.
Celotno geslo Pohlin
drvnica [drvnícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

lesen obok

SSKJ²
firmamènt -ênta m (ȅ é)
star. nebo, nebesni obok: zvezde na firmamentu; pren. na političnem firmamentu se je pojavila nova država
Pravopis
firmamènt -ênta m (ȅ é) izobr. nebo, nebesni obok
Svetokriški
firmament m nebesni obok: je vezh ureden kakor firmament im. ed. s' ſvesdami ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament tož. ed. (IV, 255) ǀ drugi dan je bil G. Bug ſtuaril ta firmament tož. ed., lufft, inu vode (V, 242) ← lat. firmāmentum ‛nebesni obok, opora, podpora’
Število zadetkov: 118