Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Celotno geslo Etimološki
brȃn branȋ ž
Vorenc
dopustiti dov., F6, concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti; copiam facere, dopuſtiti; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Jezikovna
Frazem »rešiti si glavo«

Frazem rešiti si glavo ni evidentiran ne v SSKJ ne v SSF, vendar je v Gigafidi več kot 150 zadetkov zanj v raznovrstnih besedilih. Zanima me, zakaj v slovarjih ni zabeležen? Hvala.

Celotno geslo Vezljivostni G
izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.
2.
kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.
3.
kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo Sinonimni
mostíšče -a s
1.
arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu vode, zgrajena na kolih, zabitih v dnopojmovnik
SINONIMI:
arheol. koliščarska naselbina, arheol. koliščarsko naselje, arheol. kolišče, arheol. mostiščarska naselbina, arheol. mostiščarsko naselje
2.
voj. prostor na obali ali bregu, zlasti za zaščito izkrcavanja, navadno izpostavljen nasprotnikovemu obstreljevanjupojmovnik
SINONIMI:
voj. mostobran
Prekmurski
nèmogóuče tudi nemogóče prisl. nemogoče: nemogoucse je, kaj bi ſzpáke ne prisle KŠ 1771, 227; Ka ſze nemogoucse vidi, Tou ti meni lejhko vcsini BKM 1789, 172; i vidilo sze je nyej tou nemogoucse KM 1796, 16; hižo je že nemogoče bilo obrániti BJ 1886, 9
SSKJ²
obraníti in obrániti -im dov. (ī á)
1. odvrniti napad: vojakom je uspelo obraniti most; obraniti mesto pred napadalci; obraniti grad s topovi; obraniti se nasprotnika / le s težavo se je obranila nadlegovalca
// zavarovati, zaščititi: obraniti otroka pred mrazom, star. mraza; obraniti se pred infekcijo
2. dokazati pravilnost ideje, mnenja: obraniti svoje stališče; te trditve ni mogel znanstveno obraniti
● hlev je zgorel, hišo pa so obranili rešili pred požarom; publ. obraniti naslov prvaka znova pridobiti naslov prvaka; publ. obraniti pridobitve osvobodilnega boja ohraniti
♦ šol. obraniti disertacijo pred komisijo opraviti zagovor disertacije; šport. obraniti enajstmetrovko pri nogometu preprečiti kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov
Pravopis
obraníti in obrániti -im dov. obránjenje; drugo gl. braniti (í/ȋ/á á) koga/kaj pred kom/čim ~ mesto pred napadalci; šport. ~ enajstmetrovko; publ. ~ naslov prvaka |znova pridobiti|; star. obraniti koga česa ~ otroka mraza pred mrazom
Celotno geslo Sinonimni
obraníti in obrániti -im dov.
GLEJ SINONIM: dokazati, ubraniti, zavarovati, zavarovati
Celotno geslo Vezljivostni G
obraníti in obrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ubraniti koga/kaj
/Z zvijačo/ jim je uspelo obraniti mesto (pred napadalci).
2.
kdo/kaj dokazati kaj
/Uspešno/ je obranil svoja stališča.
3.
iz šolstva kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Obranila je disertacijo.
4.
iz športa kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Vratar je obranil enajstmetrovko.
Celotno geslo Etimološki
obranīti – glej brȃn
Pleteršnik
obrániti 1., -bránim, vb. pf. (mit Erfolg) beschützen, retten; dve hiši so obranili (ognju), druge so zgorele; beschirmen, (mit Erfolg) vertheidigen, Cig. (T.); o. se koga (česa), sich jemandes (einer Sache) erwehren.
Pleteršnik
obrániti 2., -rȃnim, vb. pf. an mehreren Stellen verwunden, Z.; hudo po životu o., "zerackern", Cig.
Prekmurski
obrániti -im dov. obraniti, obvarovati: naſz Goſzpon od vſzakoga zla on ſché obraniti SM 1747, 81; Hiti me, Bôg, obrániti TA 1848, 55; hižo je že nemogoče bilo obrániti BJ 1886, 9; Csi gli me greih ſztráſi, Jesus me obráni SM 1747, 76; Moj Jezus, On mené obráni SŠ 1796, 114; ár Jehovah obráni mené TA 1848, 4; I tecsasz nepopüszti, dokecs je 'Znyidva rôk obráni KAJ 1870, 114; ino mené od vſze cſalarie obráni TF 1715, 46; ino mené od csalarie obráni ABC 1725, A5b; moje ſzrczé, ſtero od vſzega hüdoga obráni KM 1783, 1; Goszpodne Bo'se, obráni moje postenyé KOJ 1845, 85; nai náz Boug obráni TF 1715, 30; naj náz od vraj'ze biſznoucse obráni KŠ 1771, 819; Kteroga moucs vel’ka, Naj náſz tak obráni BKM 1789, 18; Boug moj, ki ſzi od necsiſztoga dühá obráno KM 1783, 150
obrániti se -im se obraniti se, obvarovati se: naj moremo od hüda ſze obrániti KM 1783, 260; Z-tém sze nescse obrániti táksi poszlanec, steri AIP 1876, br. 10, 1; To dejte, Pokom ſze te ſzvejt obráni BKM 1789, 25
obránjeni -a -o obranjen, obvarovan: náj mirovno 'ſivémo, i od vszákoga, hüdoga obrányeni tebi ſzlü'ſimo KM 1783, 127
Celotno geslo Hipolit
obraniti glagol

PRIMERJAJ: obranjen

Vorenc
obraniti dov., F3, defensitare, cilú doſtikrat obraniti; praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti, pogledati
Svetokriški
obraniti dov. obraniti, ubraniti: Angeli ſo bily obranili del. mn. m Tobia, de riba nej bila njega posherla ǀ Judith ſo bily obranili del. mn. m, de ſvoj leben, inu poshtejne nej bila sgubila (IV, 41)
Število zadetkov: 40