àhistorízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
brezčásen -sna -o prid. (á)
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
SSKJ²
citatolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
SSKJ²
diahrón -a -o prid. (ọ̑)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahrono obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahrono obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas
SSKJ²
diahróničen -čna -o prid. (ọ́)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahronična lingvistika diahrono jezikoslovje
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahronična lingvistika diahrono jezikoslovje
SSKJ²
dlakocépski -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema
ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema
SSKJ²
drobnjákarstvo -a s (ȃ)
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev: ne more se otresti drobnjakarstva / zgubljati se v drobnjakarstvu
2. publ. obravnavanje stvari, vprašanj posamezno, ne povezano: drobnjakarstvo pri razdeljevanju investicij
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev: ne more se otresti drobnjakarstva / zgubljati se v drobnjakarstvu
2. publ. obravnavanje stvari, vprašanj posamezno, ne povezano: drobnjakarstvo pri razdeljevanju investicij
SSKJ²
dvótírnost -i ž (ọ̑-ȋ)
obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
SSKJ²
fársa -e ž (ȃ)
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa
2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa
2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
SSKJ²
SSKJ²
filolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na filologe ali filologijo: filološke metode literarne kritike; filološko obravnavanje teksta / filološka strast za zbiranje besed / filološki oddelek
nanašajoč se na filologe ali filologijo: filološke metode literarne kritike; filološko obravnavanje teksta / filološka strast za zbiranje besed / filološki oddelek
SSKJ²
individualizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest
2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje
// vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog
3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo
♦ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev
1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest
2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje
// vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog
3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo
♦ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev
- individualizírati se knjiž.
ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah
- individualizíran -a -o:
individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane
SSKJ²
informátika -e ž (á)
rač. obravnavanje podatkov, informacij z računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem:
rač. obravnavanje podatkov, informacij z računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem:
SSKJ²
izjémen -mna -o prid. (ẹ̑)
ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
// ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben
ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
// ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben
- izjémno prisl.:
izjemno dovoljevati; izjemno dober, sposoben človek; delati v izjemno težkih razmerah
SSKJ²
kolektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo
// privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo
2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo
// privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo
2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest
- kolektivizírati se
postati član kolektiva in podrediti svoje interese interesom kolektiva: otrok se v šoli prej ali slej kolektivizira
- kolektivizíran -a -o:
kolektivizirana zemlja; kolektivizirano privatno gospodarstvo
SSKJ²
kompléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten
♦ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk
vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten
♦ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk
- kompléksno prisl.:
življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno
SSKJ²
láičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne
- láično prisl.:
laično presojati problem
SSKJ²
leksikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski
1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski
SSKJ²
nèbórben -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
SSKJ²
nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost