arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑)
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ)
glagolnik od doizobraževati: obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in prenovljenih predmetov; doizobraževanje brezposelnih, odraslih
glagolnik od doizobraževati: obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in prenovljenih predmetov; doizobraževanje brezposelnih, odraslih
SSKJ²
ekocíd -a m (ȋ)
namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja: razviti svet pogosto obtožujejo ekocida; ekocid v dolini znane reke; genocid in ekocid / nadaljnje širjenje smučišča bi pomenilo nedopusten in nepopravljiv ekocid
namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja: razviti svet pogosto obtožujejo ekocida; ekocid v dolini znane reke; genocid in ekocid / nadaljnje širjenje smučišča bi pomenilo nedopusten in nepopravljiv ekocid
SSKJ²
enciklopédičen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko
nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko
- enciklopédično prisl.:
enciklopedično izobražen človek
SSKJ²
erudícija -e ž (í)
knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja
knjiž. obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: delo priča o avtorjevi erudiciji; gledališka, znanstvena erudicija; erudicija literarnega zgodovinarja
SSKJ²
erudít -a m (ȋ)
knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist
knjiž. kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja: bil je velik erudit in esejist
SSKJ²
ilustratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ilustracijo:
a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje
b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo
// značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni
♦ jezikosl. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe
nanašajoč se na ilustracijo:
a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje
b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo
// značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni
♦ jezikosl. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe
- ilustratívno prisl.:
ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša
SSKJ²
obséžen -žna -o prid., obséžnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost: obsežen gozd, travnik; območje občine je precej obsežno / obsežno območje visokega zračnega pritiska / ekspr. razgled s te gore je zelo obsežen
// ekspr. velik: obsežen kamen / ima obsežen trebuh
2. ki ima veliko razsežnost
a) glede na število sestavin, delov: obsežna knjižnica; obsežna zbirka pesmi / roman je precej obsežen / doslej najobsežnejša izdaja pisateljevih del
b) glede na problematiko, vsebino: naredili so obsežen načrt; napisati obsežno razpravo; vaše vprašanje je obsežno / ima obsežno znanje
c) glede na število udeležencev: začeti z obsežno akcijo; obsežne priprave na kongres
1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost: obsežen gozd, travnik; območje občine je precej obsežno / obsežno območje visokega zračnega pritiska / ekspr. razgled s te gore je zelo obsežen
// ekspr. velik: obsežen kamen / ima obsežen trebuh
2. ki ima veliko razsežnost
a) glede na število sestavin, delov: obsežna knjižnica; obsežna zbirka pesmi / roman je precej obsežen / doslej najobsežnejša izdaja pisateljevih del
b) glede na problematiko, vsebino: naredili so obsežen načrt; napisati obsežno razpravo; vaše vprašanje je obsežno / ima obsežno znanje
c) glede na število udeležencev: začeti z obsežno akcijo; obsežne priprave na kongres
- obséžno prisl.:
obsežno razložiti problem
SSKJ²
padavínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na padavine: padavinsko povprečje / obsežno padavinsko območje / padavinski oblak / padavinska voda
nanašajoč se na padavine: padavinsko povprečje / obsežno padavinsko območje / padavinski oblak / padavinska voda
SSKJ²
plantáža -e ž (ȃ)
obsežno zemljišče, na katerem se gojijo navadno istovrstne rastline: nasaditi, obdelovati plantažo; lastnik plantaže; plantaže v Južni Ameriki / bombažna plantaža; plantaže breskev, jagod; plantaže kavčukovcev / poskusna plantaža
♦ gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena
obsežno zemljišče, na katerem se gojijo navadno istovrstne rastline: nasaditi, obdelovati plantažo; lastnik plantaže; plantaže v Južni Ameriki / bombažna plantaža; plantaže breskev, jagod; plantaže kavčukovcev / poskusna plantaža
♦ gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena
SSKJ²
prebíjati -am nedov. (í)
1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake
2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom
1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake
2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom
- prebíjati se nav. ekspr.
1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko
// prizadevati si kljub oviram priti kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest
2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. novi način zdravljenja se prebija tudi v dermatologiji uveljavlja
3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje
● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo
SSKJ²
prejédati -am nedov. (ẹ́)
z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago
// s kemičnim delovanjem povzročati
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca
b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino
● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga
z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago
// s kemičnim delovanjem povzročati
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca
b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino
● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga
- prejédati se
1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo
2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem
SSKJ²
prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ)
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
- prekopáti se ekspr.
1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
- prekopán -a -o:
prekopan grob; prekopana greda
SSKJ²
prežírati -am nedov. (ī ȋ)
s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo
● knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati
s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo
● knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati
- prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi
s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo
SSKJ²
SSKJ²
učenják -a m (á)
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: čudaški, slavni učenjak; prepiri, razprave učenjakov / pravni učenjak / ekspr. v filozofiji je pravi učenjak
kdor ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: čudaški, slavni učenjak; prepiri, razprave učenjakov / pravni učenjak / ekspr. v filozofiji je pravi učenjak
SSKJ²
učenjákinja -e ž (á)
ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: slavna učenjakinja / ekspr. malo učenjakinjo je mama nagradila s čokolado
ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: slavna učenjakinja / ekspr. malo učenjakinjo je mama nagradila s čokolado
SSKJ²
učenóst2 -i ž (ọ̑)
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami
// ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost
● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami
// ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost
● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola
SSKJ²
učíti -ím nedov. (ī í)
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati
// s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino
2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov
3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja
4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom
5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače
6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika
1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati
// s ponavljanjem, popravljanjem si prizadevati, da bi kdo kaj znal, si zapomnil: učiti koga pesem / prijatelj ga uči angleščino
2. poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi v šoli: uči že več let; učiti četrti razred; učiti na osnovni, srednji šoli; učiti v sedmem razredu / učiti slovenščino, zgodovino / učiti klavir, violino igranje klavirja, violine / na tej šoli uči že deset let je zaposlen kot učitelj, profesor; ta predmet se uči v višjih razredih je v učnem programu višjih razredov
3. pog., v zvezi dati, poslati učit narediti, da se kdo začne usposabljati za kak poklic, kako obrt: dati, poslati sina učit; dati koga učit mizarstva, za mizarja
4. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: učiti otroka prijaznosti, vljudnosti; oče me je učil biti odkrit, pošten / učiti koga lepega vedenja; učili so nas spoštovati starše / učiti mladino ljubezni do domovine; ekspr. učiti koga pameti / učiti z besedami, zgledom
5. razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo, z namenom, da kdo to sprejme, se po tem ravna: to je učil že Sokrat; učil je, da bomo vsi enaki, enakopravni / tega cerkev ne uči / laži nas niso učili; učiti novi nauk / slovnica uči drugače
6. delati, povzročati, da prihaja kdo do koristnega spoznanja, znanja: izkušnje, napake nas učijo; pamet, življenje me uči tako / dela najboljših umetnikov učijo, kako se piše, slika
- učíti se
1. s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti se kuhanja; učiti se plavati; učiti se iz knjig, po knjigah; učiti se od očeta / učiti se klavir igranja klavirja
// s spoznavanjem, ponavljanjem si pridobivati znanje, spretnost: učiti se za šolo, življenje; učiti se naglas, zjutraj; pog. kaj se imate za učiti imate za učenje / učiti se fiziko, zgodovino / kletvice sem se učil kar tako, na cesti, od sošolcev
// prizadevati si znati, zapomniti kaj: že eno uro se uči pesem, pa je še ne zna / učiti se besedilo na pamet
2. navadno s prislovnim določilom biti glede na šolske ocene pri sprejemanju, pridobivanju znanja uspešen, kot izraža določilo: uči se slabo, za silo / kako se kaj učiš v šoli
3. pog. usposabljati se za kak poklic, kako obrt: učiti se za kovača, šiviljo; učiti se v trgovini / učiti se obrti
4. zastar. študirati, šolati se: učiti se za pravnika
5. na osnovi izkušenj, opozoril pridobivati določeno pozitivno lastnost: učiti se natančnosti / učiti se uglajenega vedenja; učiti se spoštovati starejše
// prihajati do koristnega spoznanja, znanja na način, kot ga izraža določilo: učiti se iz izkušenj, na izkušnjah, ob izkušnjah; učiti se na napakah
6. s spoznavanjem česa prihajati do kakega spoznanja, znanja: učiti se iz jezika ljudstva; učiti se od starih Grkov / učiti se pri Prešernovi poeziji, kaj je lepota
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan; ekspr. človek se do smrti uči človek pridobiva znanje, izkušnje vse življenje
♦ psih. izpopolnjevati, spreminjati dejavnost s sorazmerno trajnim učinkom
- učèč -éča -e:
učeč otroke, se je tudi sama izobraževala; pridno se učeči otroci; učeče osebje šole
♦ med. učeča klinika klinika, ki ima pravico, da zlasti praktično uči medicino; prisl.: učeče govoriti; sam.: ne motite učečih; pridno se učeči so bili nagrajeni
- učívši zastar.:
ne učivši se madžarščine, tujca niso razumeli
- učèn -êna -o
1. deležnik od učiti: tako sem bil učen že doma in tako delam
2. nav. ekspr. ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: učen človek; biti zelo učen / postati član učene akademije, družbe akademije, družbe učenih ljudi, učenjakov
● nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom
// ki vsebuje tako znanje: brati, pisati učene knjige, razprave
3. nav. ekspr. zaradi strokovnosti odmaknjen vsakdanjemu življenju in zato nestrokovnjaku težko razumljiv: učeni izrazi; razpravljati o učenih stvareh / ne bodi tako učen, kdo te bo pa razumel
4. star. izveden, izobražen: učeni in ljudski pesniki / učeni in laični sodniki / govoril je vse jezike učene Evrope izobražene, kulturne
5. star. nanašajoč se na visoko izobrazbo, veliko znanje: končati učene šole / odločiti se za učeni stan; učeni poklici intelektualni
6. zastar. vešč, sposoben (na osnovi učenja): biti učen branja, ročnih spretnosti / grščine najbolj učen profesor
7. zastar. ki se razume na kaj, pozna kaj: kmet, učen pravu; v Sveto pismo učen človek; prisl.: učeno govoriti; to se sliši zelo učeno; sam.: rad pove kaj učenega; star. učeni o tem še razpravljajo učenjaki
SSKJ²
véda1 -e ž (ẹ́)
1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede
// navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede
2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede
3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah
1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede
// navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede
2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede
3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah
Število zadetkov: 20
Dostopnost