Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
animátor -ja m (ȃ)
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
♦ film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
SSKJ²
aperitív -a m (ȋ)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
Celotno geslo eSSKJ
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]
    1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
Celotno geslo eSSKJ
bakalá glej bakalár
Celotno geslo eSSKJ
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar]
    1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem
      1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
SSKJ²
bántam -a m (ȃ)
šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; v prid. rabi: bantam kategorija
Jezikovna
Beseda »sčasoma« kot stavčni člen

Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.

Sčasoma se vse izve.

Celotno geslo eSSKJ
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén]
    iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
SSKJ²
bétakarotén in béta karotén -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol.
naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: zvišana količina betakarotena v organizmu; juha iz buč in korenja je odličen vir betakarotena; vsebnost betakarotena
Celotno geslo eSSKJ
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]
    1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit
      1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
      1.2. kar spominja na tako tvorbo
    2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
      2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
    3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]
    1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju
      1.1. prenočevati na prostem
    2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
Celotno geslo Frazemi
blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk, hítro kot blísk
Celotno geslo eSSKJ
blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]
    1. spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
      1.1. objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’
Celotno geslo eSSKJ
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]
    golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
SSKJ²
bógrač -a m (ọ̑)
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in z vsaj tremi vrstami mesa, navadno divjačino, govedino in svinjino: jesti, kuhati bograč; odličen, slasten bograč; bograč in gibanica / prekmurski bograč
Celotno geslo Frazemi
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba
Celotno geslo eSSKJ
búča búče samostalnik ženskega spola [búča]
    1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
      1.1. plod te rastline
      1.2. ta plod kot hrana, jed
    2. posoda, steklenica trebušaste oblike
      2.1. stekleni del svetila take oblike
    3. ekspresivno glava, zlasti človeška
    4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
camembert camemberta; in kamambêr samostalnik moškega spola [kamambêr]
    mehki sir iz kravjega mleka v obliki manjšega, nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz Normandije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. camembert, po francoskem kraju Camembert
Celotno geslo eSSKJ
cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni] ETIMOLOGIJA: ↑cvetača
Celotno geslo eSSKJ
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
    1. več cvetov, cvetovi
      1.1. kar spominja na cvetove
      1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
    2. več cvetlic, cvetlice
STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Število zadetkov: 178