aprobácija -e ž (á)
adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
- 2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
- 3. ekspresivno denar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
Farmacija
SSKJ²
dvanajstína -e ž (í)
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
// star. ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
// star. ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
SSKJ²
imprimátur -ja m (ȃ)
nekdaj pisno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur
♦ rel. pisno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pisna) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne
nekdaj pisno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur
♦ rel. pisno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pisna) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne
Farmacija
SSKJ²
knjížiti -im nedov. (í ȋ)
fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov
// dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun
fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov
// dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun
- knjížen -a -o:
pošiljka je že knjižena
SSKJ²
lízing tudi leasing -a [lízing-] m (ȋ)
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga; oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga; oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup
SSKJ²
lokácija -e ž (á)
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
Celotno geslo
Frazemi
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá
Terminološka
Nacionalno vozlišče
Pripravljamo sporazum o sodelovanju z Evropsko komisijo v Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI), kjer omenjajo tudi angleški termin national hub , ki bo skrbel za organizacijo, sprejemal odločitve na nacionalni ravni, skrbel za vire financiranja, povezavo z evropsko ravnjo ipd. Kateri slovenski termin bi bil najbolj ustrezen? Odločamo se med nacionalnim žariščem , nacionalnim vozliščem in nacionalno mrežo .
Pripravljamo sporazum o sodelovanju z Evropsko komisijo v Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI), kjer omenjajo tudi angleški termin national hub , ki bo skrbel za organizacijo, sprejemal odločitve na nacionalni ravni, skrbel za vire financiranja, povezavo z evropsko ravnjo ipd. Kateri slovenski termin bi bil najbolj ustrezen? Odločamo se med nacionalnim žariščem , nacionalnim vozliščem in nacionalno mrežo .
Farmacija
Pravopis
naknáden -dna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) urad. poznejši, dodaten: ~a odobritev česa
naknádni -a -o (ȃ) ~ kredit
naknádnost -i ž, pojm. (ȃ) urad.
naknádni -a -o (ȃ) ~ kredit
naknádnost -i ž, pojm. (ȃ) urad.
SSKJ²
océna -e ž (ẹ̑)
1. prikaz mnenja, sodbe o čem, zlasti glede na kakovost: dati, napisati oceno; kritična, odklonilna, pravična ocena; strokovna ocena / negativna ocena česa; ekspr. žolčna ocena kritika / dati, poslati, prejeti književno delo v oceno
// ta prikaz v pisni obliki, navadno objavljen: v oceni opozarjati na pomanjkljivosti; ocena koncerta, predstave v dnevnem časopisju / ocena se mu je med pisanjem razširila v poglobljeno kritiko
2. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli: iz matematike še nima ocene; spraševati, učiti se za ocene; končna, negativna, nezadostna, odlična, pozitivna ocena; v zemljepisu ima oceno: dobro / dati, dobiti oceno; učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni / opisna ocena ki označuje učni uspeh z besedami; polletna ocena ob polletju; povprečna ocena izračunana iz več ocen v enem predmetu; skupna ocena izračunana iz ocen v vseh predmetih
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: napisati oceno; v redovalnici je veliko slabih ocen
3. ugotovitev veljave ali vrednosti: krivična ocena delavčeve sposobnosti; ugodna ocena društvenega delovanja / analitična ocena delovnega mesta ugotovitev pomembnosti, zahtevnosti delovnega mesta v proizvodnem procesu po znanstveni metodi / vlogi za odobritev projekta naj se priloži ocena o vplivih na okolje in zdravje ljudi; knjiž. ocene o umetnikovi pomembnosti se razlikujejo mnenja / ocena živil
// knjiž. presoja: ocena bolnikove zmožnosti za delo; ocena izjav, trditev / po oceni trenutnega položaja so sprejeli več sklepov / statistična ocena
4. približna določitev količine: po ocenah znaša škoda okoli šestnajst milijonov evrov; groba, realna ocena; ocena rezerv, zalog
● publ. vsi so se strinjali v oceni, da bo konferenca uspela v mnenju, predvidevanju
♦ šport. ocena za slog; ocena za umetniško vrednost
1. prikaz mnenja, sodbe o čem, zlasti glede na kakovost: dati, napisati oceno; kritična, odklonilna, pravična ocena; strokovna ocena / negativna ocena česa; ekspr. žolčna ocena kritika / dati, poslati, prejeti književno delo v oceno
// ta prikaz v pisni obliki, navadno objavljen: v oceni opozarjati na pomanjkljivosti; ocena koncerta, predstave v dnevnem časopisju / ocena se mu je med pisanjem razširila v poglobljeno kritiko
2. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli: iz matematike še nima ocene; spraševati, učiti se za ocene; končna, negativna, nezadostna, odlična, pozitivna ocena; v zemljepisu ima oceno: dobro / dati, dobiti oceno; učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni / opisna ocena ki označuje učni uspeh z besedami; polletna ocena ob polletju; povprečna ocena izračunana iz več ocen v enem predmetu; skupna ocena izračunana iz ocen v vseh predmetih
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: napisati oceno; v redovalnici je veliko slabih ocen
3. ugotovitev veljave ali vrednosti: krivična ocena delavčeve sposobnosti; ugodna ocena društvenega delovanja / analitična ocena delovnega mesta ugotovitev pomembnosti, zahtevnosti delovnega mesta v proizvodnem procesu po znanstveni metodi / vlogi za odobritev projekta naj se priloži ocena o vplivih na okolje in zdravje ljudi; knjiž. ocene o umetnikovi pomembnosti se razlikujejo mnenja / ocena živil
// knjiž. presoja: ocena bolnikove zmožnosti za delo; ocena izjav, trditev / po oceni trenutnega položaja so sprejeli več sklepov / statistična ocena
4. približna določitev količine: po ocenah znaša škoda okoli šestnajst milijonov evrov; groba, realna ocena; ocena rezerv, zalog
● publ. vsi so se strinjali v oceni, da bo konferenca uspela v mnenju, predvidevanju
♦ šport. ocena za slog; ocena za umetniško vrednost
SSKJ²
odobrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade
♦ pravn. kazenski pregon po odobritvi
// kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev
glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade
♦ pravn. kazenski pregon po odobritvi
// kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev
Pravopis
odobrítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ posojila; predložiti kaj v ~; poraba sredstev z ~ijo vlade; pravn. kazenski pregon po ~i; števn. dobiti ~ |soglasje|
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost