Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Na vas se obračam, da bi pridobila strokovno mnenje glede uporabe besed odprtje – odprtost v kontekstu odpiralnega časa.
Kako je pravilno zapisano oziroma ali je zelo narobe, če uporabim naslednji zapis: odprtost knjižnice med prazniki* (sledi še urnik ...) Ali je bolj pravilno da uporabim naslednji zapis: odprto med prazniki* (sledi še urnik)?
Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).
V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.
V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.
V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.
Prosim, če mi lahko pojasnite, kako je z zapisom letnice na javnem vabilu (plakatu) za odprtje razstave in na vabilu, ki ga pošiljamo gostom ali medijem. Zapišemo na primer:
Odprtje razstave bo v torek, 11. februarja 2014 ...
Je 2014 dovoljeno zapisati ali moramo letnico izpustiti?
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?
Zanima me raba pridevnika prihodnji/bodoči npr. v besedni zvezi prihodnji/bodoči zdravniki? E. Kržišnik (SSJLK 2014: 24) je v svojem članku Prihodnost in bodočnost v slovenščini (http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Krzisnik_nova.pdf) napisala, da je prihodnost izpodrinila bodočnost, da pa se bodoči uporablja v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) ob samostalnikih s pomenom 'funkcija človeka', npr. bodoči učitelj/šef/gimnazijec …
V SP je v slovarskem sestavku z geslom bodoči na začetku napisano tako: bodoči zet; bodoči rod prihodnji. Ležeče zapisana dvojnica, ki je po SP nevtralna oz. navadnejša, se torej nanaša samo na primer bodoči rod in pomeni 'naslednji', v primeru bodoči zet pa je bolje ohraniti pridevnik bodoči, kajne? V SSKJ2 pa tudi primer bodočirodovi v sestavku z geslom bodoči ni zaznamovan. V Gigafidi se prihodnji učitelj pojavi 23-krat, bodoči učitelj pa 239-krat.
Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:
V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)
Kaj pa v obratnem vrstnem redu?
Dostopnost
Dostopnost