Zadetki iskanja
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Prosila bi vas za mnenje v zvezi z rabo termina emisija (ang. emission ). Prevajalci v Evropski komisiji e missions dosledno prevajamo kot emisije. Obstaja mnogo direktiv in uredb, ki vsebujejo ta termin, nekatere celo v naslovu, npr. krovna direktiva o sistemu ETS z naslovom Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 10. 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES). Na pristojnem ministrstvu pa menijo, da se emisija v slovenščini ne uporablja in so se v okviru Konvencije Minamata o živem srebru odločili za zvezo izpusti v zrak . V tej konvenciji je govor tudi o releases , kar so prevedli z izpusti v zemljo in vodo . Kadar se v angleškem izvirniku pojavi zveza z obema izrazoma, torej emissions and releases , so jo prevedli z izpusti v zrak, zemljo in vodo .
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin genetic diversity, ki na področju biologije označuje vrsto različnih dednih lastnosti znotraj vrst, kar jim omogoča boljše prilagajanje na okolje. Razmišljamo o možnostih: genetska pestrost, genetska variabilnost, genetska raznolikost ali genetska raznovrstnost. S tem povezani pojem je tudi genetic variation, ki označuje opis variacij v zaporedju DNK v genomu in se nanaša na posamezne primerke določene vrste, medtem ko je pojem, ki ga označuje genetic diversity (kot rezultat genetic variation ), lahko povezan z eno ali več vrstami. Kako torej prevesti sestavino diversity ? Za termin biodiversity se uporablja slovenski ustreznik biodiverziteta , čeprav bi lahko uporabljali tudi izraze biotska pestrost, biotska raznolikost ali biotska raznovrstnost . Biologi se izogibamo izrazu raznovrstnost , ker vsebuje vrsto , ta pa je arbitrarno določen konstrukt in ne nujno naravni pojav, poleg tega tudi znotraj vrste obstaja pestrost. Prosim za vaše mnenje glede ustreznega slovenskega poimenovanja.
Pišem diplomsko nalogo na temo slikanic. V članku J. Meibauerja z naslovom What the child can learn from simple descriptive picturebooks: an inquiry into Lastwagen/ Trucks by Paul Stickland (2015) sem zasledila termin wimmelbook. Termin označuje slikanico brez besedila in velikega formata, za katero so značilne ilustracije z veliko osebami, živalmi in predmeti. Ali je poimenovanje iskalna knjiga ustrezno?
Zanima me, kako prevesti poimenovanje terapevtskega modela, ki se je v ZDA uveljavil pod imenom integrated play group . Otrokom z avtizmom omogoča usmerjeno igro z omejenim številom razvojno normativnih sovrstnikov ob podpori usposobljene odrasle osebe. Zanima me, kakšen bi bil najbolj ustrezen prevod v slovenščino: integrirana igralna skupina , integrativna igralna skupina ali integracijska igralna skupina . Za nasvet vam bom zelo hvaležna, saj si sama ne znam odgovoriti.
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana , s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega vidika pri njeni pridelavi. Zanima me, ali bi lahko zvezo lokalna hrana zamenjali s katero drugo zvezo? Ali bi na primer vsebinsko ustrezala uporaba zveze domača hrana ?
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Zanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
V slovenščino prevajam priljubljeno igro Dungeons and Dragons oziroma Temnice in zmaji , kakor se je uveljavilo v slovenščini. Igra deli napade na dve vrsti, in sicer na ranged attack (napad z daljšim dometom) in melee attack (napad, ki se ga lahko uporabi le tik ob nasprotniku). Iščem najprimernejše poimenovanje za oba napada, še posebej imam težavo z melee attack , saj melee izvorno pomeni le 'pretep'. Razmišljam o poimenovanjih napad na blizu/napad na daleč , bližnji napad/daljni napad , morda bližnjesežni ali daljnosežni napad . Kaj menite?
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Zanima me, ali sta termina arhipelag (po SSKJ2 'obsežno otočje z vmesnim morjem vred') in otočje (po SSKJ2 'več otokov, otoki') sinonima.
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »