dúšica1 -e ž (ú)
ekspr. manjšalnica od duša: nedolžna otroška dušica; dušice umrlih / težko se je vživeti v njeno nežno dušico / bila je preprosta dušica; mamina dušica ljubljenka / govori, dušica, poslušam te / dušica na olju je noč in dan brlela
● star. dušico izdihniti, spustiti umreti
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ16
dušica -e (dušica, dušiča) samostalnik ženskega spola
ekspresivno, v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušica
FREKVENCA: 70 pojavitev v 18 delih
TERMINOLOGIJA: materina dušica
Botanika
SSKJ²
máterin -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na mater:
a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu
b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani
2. knjiž., zastar. matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja
● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.:, star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala
1. nanašajoč se na mater:
a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu
b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani
2. knjiž., zastar. matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja
● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.:, star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala
SSKJ²
Prekmurski
ròzga -e ž rozga, olesenela mladika trte: Palmes Rozga KMS 1780, A9; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; liki rozga ſzáma od ſzébe ne more ſzáda doprnáſati KŠ 1771, 845; Vſzáko rozgo, ſtera vu meni ne prináſa ſzáda, kraj jo vrej'ze KŠ 1771, 316; kak da bi eden trſz vido ſz-trejmi rozgami KM 1796, 26
Botanika
Botanika
SSKJ²
tímijan -a m (ȋ)
vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan
♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan
♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
Število zadetkov: 9
Dostopnost