blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
● vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
óljčnica -e ž (ọ̄)
nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2: blagoslov oljk na oljčnico
♦ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja2: blagoslov oljk na oljčnico
♦ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
SSKJ²
óljka -e ž (ọ́)
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
SSKJ²
óljkar -ja m (ọ̑)
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre
kdor se ukvarja z gojenjem oljk: oljkarji so obnovili oljčni nasad / Društvo oljkarjev Slovenske Istre
SSKJ²
óljkarstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo
SSKJ²
oránževec1 -vca m (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
SSKJ²
pokrájina tudi pokrajína -e ž (ā; í)
1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina
// določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine
2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine
● avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti
3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina2: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov
4. knjiž., s prilastkom področje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka
♦ pravn., v socializmu Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana
1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina
// določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine
2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine
● avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti
3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina2: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov
4. knjiž., s prilastkom področje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka
♦ pravn., v socializmu Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana
SSKJ²
precêjšnji -a -e prid. (ē)
ki dosega približno določeno visoko stopnjo
a) glede na mero, intenzivnost: tam je precejšnji nered; kazati precejšnje zanimanje / imeti precejšnje skrbi
b) glede na količino: izkoristiti precejšnji del rudnega bogastva; zbrati precejšnjo vsoto / precejšnje število ljudi
c) glede na razsežnost: na otoku so precejšnji nasadi oljk; precejšnja kmetija
ki dosega približno določeno visoko stopnjo
a) glede na mero, intenzivnost: tam je precejšnji nered; kazati precejšnje zanimanje / imeti precejšnje skrbi
b) glede na količino: izkoristiti precejšnji del rudnega bogastva; zbrati precejšnjo vsoto / precejšnje število ljudi
c) glede na razsežnost: na otoku so precejšnji nasadi oljk; precejšnja kmetija
SSKJ²
SSKJ²
sámooskŕba -e ž (ȃ-ȓ)
knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki
knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki
Število zadetkov: 11
Dostopnost