Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
Svetokriški
Jordan -a m zemljepisno lastno ime Jordan: je bil on karshen v' tej vodi Jordan im. ed. ǀ zhes leto vodo Jordan im. ed. ta isvoleni folk je shal v' deshelo te oblube ǀ je imela zhes taderezhi potok Iordan im. ed. zhes pojti ǀ de bi yh puſtil prebivati na uni ſtrani Jordana rod. ed. ǀ Ie pridgual S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana rod. ed. ǀ kadar v'Ioardan tož. ed. stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ je bil v' Jordanu mest. ed. karshen ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu Iordanu mest. ed. ǀ ſedemkrat ſe je bil v'Iordani mest. ed. opral Jórdan, največja reka v Palestini
Prekmurski
ki ozir. zaim.
1. kateri, ki: po Jeſuſſi kriſtuſſi, kie zanáz právdo napuno TF 1715, 20; Boghi, Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; dai ſze naiti Meni ki ſzem praih SM 1747, 90; zſtere je porodjen Jezus, kiſze zové Kriſztus KŠ 1771, 5; Goſzpoudi naſſem, Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Csloveki, ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Bo'se, ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi dopüſzto KM 1783, 11; ſze veſz ſzvejt csüdije, Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; i lepsi on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Dönok ſze pa tiſzti, ki sze boji SIZ 1807, 6; Bôg, Ki dávas áldov BRM 1823, 3; Atila Kráo, ki z-Gotmi zdru'sen ide zPannonie KOJ 1848, 3; Oh Bôg, ki grêh odürjávas KAJ 1848; mô'z, ki nehodi po tanácsi ti neverni TA 1848, 3; Znám da mo Düsno Zveſzt vtiſis, ká od znotra toſi SM 1747, 69; Szuncze, Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; delo veliko, Kou je ober moje moucsi BKM 1789, 8; lakomnoſzt, ká je ſzrczi 'smetno SŠ 1796, 32; te dén, Komi ſze radüjo Angyelje BKM 1789, 30; tvojega vernoga, koga ſzi odküpil SM 1747, 63; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; ſzercze, ko ſzi opral SM 1747, 69; delo, vkom ſze nám dobrouta dáva KŠ 1754, 184; ono vrejme, vkom ſzeje ſzkázala ta zvejzda KŠ 1771, 7; koupeo, vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; rejcs, po koj naſſa ſzrcza pobudjáva KŠ 1754, 125; ſzo od vöre odſztoupili, po koj je pravicsnoſzt KŠ 1771, 561; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom BKM 1789, 424; Tü je vöra, vkoj idem vu Paradi'zom SŠ 1796, 112; On dá, ſzkim bom zadovolen SM 1747, 72; Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; od te temnicze, ſzkom ſze mi grozi KM 1783, 228; ſzkim ſzi teda zgucsávas BKM 1789, 439; vodé, ſzkouv ſze more kruh ſzpecſi KŠ 1754, 202; mojva kmeta, Kêva mi 'zivis iszcseta KAJ 1870, 134; szojo táksi, ki szo escse nê bili AI 1875, kaz. br. 3; Od prorokov, ká ſzo povejdana BKM 1789, 440; onim, od kiſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; od lüdi szvêta, kê tál je vu 'zitki TA 1848, 12; vucsenikoma, Kéh ſzrczá za'zga BKM 1789, 94; nevoule trpeli, Z-kej ſzo ſze 'se mentüvali SŠ 1796, 164; ne primlejo vſzi eto rejcs, nego kim je dáno KŠ 1771, 62; i kêm z kincsom napunis trbüh TA 1848, 12; Kim je protivna szilaVerno mater vkravzéla KAJ 1870, 19; po apostolszki jezikaj, kém sze dalo znánya AIP 1876, br. 6, 8; lejpe dári, Ké ſzmo od nyega vzéli BKM 1789, 358; Vi vbogi, ké szvet zametáva KAJ 1848, 298; z nevoljami, ké moremo mi trpeti SŠ 1796, 65; Imenuje one, po kej ſze álmoſtvo má poſzlati KŠ 1771, 541; Pred kimi je predgao KM 1796, 117; med kejmi je bila i Mária Magdalejna KŠ 1771, 153
2. kdor: Ki nevrejdno priſztápla, Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vören Krſztsenik, ki eta ſtés KŠ 1771, A7b; I ki ſze ſcsé ſztebom právdivati KŠ 1771, 17; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; dá razmeti, ka ki lübi Dobro KOJ 1833, VIII; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Ki sze za knige nesztára KAJ 1870, 6; Ki dobro vino 'zele dobiti, more AI 1875, kaz. br. 8; on, ki je náſz ſztvouro, od koga mámo vſzo naſſo dobrouto KM 1796, 5; Bôg, koga je zadomescsávanye TA 1848, 77; Koga edna nôga je kratsisa od te drüge KAJ 1870, 35
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
SSKJ²
mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ)
1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči
// ekspr. barvati, pleskati1: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati
2. pog., ekspr. ličiti1: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči
3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal
4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati
5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati
// ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže
6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži
7. igr. žarg. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost
8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori
● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; šport. žarg. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče
♦ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado
    mázan -a -o:
    ležaji so dobro mazani
Pravopis
mázati mážem nedov. mažóč, mazáje; -al -ala in -ála, -an -ana; mázanje in mazánje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z marmelado; ~ otroka s kremo; ~ (si) obleko; knj. pog. ~ direktorja z darili podkupovati; šalj. ~ fanta s palico |tepsti|; knj. pog., poud. ~ (si) oči, obrvi |ličiti|; poud. Da bi sebe opral, nas ~e |sramoti|; šport. žarg. Njihova reprezentanca nas povsod ~e premaguje; knj. pog., poud. mazati koga iz česa ~ prijatelja iz zadrege |reševati|
mázati se mážem se (á ȃ) Ta obleka se rada ~e; knj. pog., poud. Ona se preveč ~e |liči|; neknj. pog. ven se mazati reševati se iz neprijetnega, zapletenega položaja
Celotno geslo Frazemi
možgáni Frazemi s sestavino možgáni:
iméti kúrje možgáne, iméti volôvske možgáne, kúrji možgáni, možgáni kóga so kot rešêto, opráti kómu možgáne, volôvski možgáni
Celotno geslo Frazemi
òn Frazemi s sestavino òn:
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm
SSKJ²
opráti opêrem dov., oprál (á é)
1. z vodo in pralnimi sredstvi odstraniti umazanijo s tkanine: oprati perilo, plenice; oprati z milom; sam si je opral srajco / pog. dobiti moraš kako žensko, da te bo oprala oprala tvoje perilo, obleko / oprati z bencinom očistiti
// z vodo odstraniti umazanijo s česa sploh: oprati avtomobil; prebrati in oprati riž; oprati solato / pog. oprati lase umiti; posodo je treba oprati pomiti
2. ekspr. odstraniti, kar je moralno slabo, oporečno: oprati madež, sramoto s svojega imena; oprati sum s sebe; mislil je, da bo s tem opral svoj zločin
// narediti, da kdo postane moralno neoporečen: opral ga je pred svetom; premišljeval je, kako bi se opral / oprati čast; opral je njegovo ime sramote
● ekspr. šef mu je opral glavo zelo ga je oštel; ekspr. dodobra, povsem, temeljito so jim oprali glave, možgane idejno, nazorsko, politično so jih prevzgojili, preusmerili
    oprán -a -o:
    otrok je bil vedno opran in zašit; ali misliš, da si zdaj opran; solata je otrebljena in oprana; sramota s tem še ni oprana; jesti oprano sadje; lepo oprane zavese
Pravopis
opráti opêrem dov., nam. opràt; drugo gl. prati (á é) kaj ~ perilo; ~ lase → umiti; neknj. pog. oprati koga oprati komu perilo, obleko; oprati komu kaj ~ sinu srajco; poud. ~ sosedu čast |mu jo vrniti|; poud. oprati koga/kaj česa Sestro je opral suma |rešil|; poud. oprati kaj z/s koga/česa ~ sramoto s svojega imena |odstraniti|; poud. oprati koga/kaj pred kom/čim ~ rojaka pred javnostjo |povrniti mu ugled|
opráti se opêrem se (á é) Perilo se je slabo opralo; poud. oprati se pred kom/čim ~ ~ ~ javnostjo |izkazati se moralno neoporečnega|
Celotno geslo Frazemi
opráti Frazemi s sestavino opráti:
opráti kómu glávo, opráti kómu možgáne, opráti si rôke [kot Pilát], opráti umázano perílo, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm
Prekmurski
opràti operém dov. umiti: 'Zidovje, csi do laktá neoperéjo rouk, ne jejjo KŠ 1771, 122; Operi me zhisopom i bilejſi bom od ſznejga KŠ 1754, 232; Roké vu vodi on opra BKM 1789, 84; ouprao nyidva je od vdárczov KŠ 1771, 393; Z-velikom poniznoſztjom je ouprao nogé ſzvojim Vucsenikom KM 1796, 105; Geto ſzo jo pa ouprali, polo'zili ſzojo KŠ 1771, 370; pren. i zkervjom Kriſtussa operi ſznyega vſzo necsiſztocso SM 1747, 63; Krv operi vszo mojo necsisztoucso KM 1783, 37; Goſzpon Boug, Dabi me ti oprao BKM 1789, 214; me ſaloſzno ſzercze preporácsam tebi vroke, ko ſzi opral ſztvom kervjom SM 1747, 69; Toga ſzvejta grejhe oupro BKM 1789, 53
opràti se operém se umiti se, očistiti se: Gosi se pa vu járki vesélo operéjo BJ 1886, 43; Operteſze, ocſiſztiteſze KŠ 1754, 210
opráni -a -o umit: I opráni na tejli zcsiſztov vodouv KŠ 1771, 689; pren. ali oprániſzte, ali poſzvecseni ſzte KŠ 1771, 500
Svetokriški
oprati operem dov. oprati, umiti: de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati nedol. ǀ Magdalena s'ſolsami Ieſuſave noge opere 3. ed. ǀ ſvojo rano dobru opere 3. ed., inu supet ſe sazelli ǀ Operi vel. 2. ed. s'tuoijmi ſolsami S. S. Rane Chriſtuſa Iesuſa ǀ Operij vel. 2. ed. tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu te ſpuvidi ǀ ſvoje roke opral del. ed. m ǀ ſe je bila sgrevala, inu s' ſolſſami ſvoje madeshe oprala del. ed. ž ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali del. mn. m oprati se oprati se, umiti se: ima sedemKrat ſe oprati nedol. v'tem potoKu Iordanu ǀ ſedemKrat ſe opere 3. ed. ǀ operiſe vel. 2. ed. v' tej gorki Sveti Reshni krivy ǀ ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral del. ed. m
Celotno geslo Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
Celotno geslo Frazemi
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
Svetokriški
sedemkrat prisl. sedemkrat: ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti
Celotno geslo Frazemi
sprán Frazemi s sestavino sprán:
sprána rìt
Celotno geslo Frazemi
ták Frazemi s sestavino ták:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, [ták], kot je bóg ustváril kóga
Število zadetkov: 21