Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Pleteršnik
dvoglàv, -gláva, adj. zweiköpfig, Cig., Jan.; dvoglavi orel, der Doppeladler, Jan.
Celotno geslo Pohlin
fultran [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

neka ptica roparica, verjetno ribji orel, LATINSKO: Pandion haliaëtus

Pleteršnik
hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.
Pleteršnik
klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
Pleteršnik
lȗnjež, m. = planinski orel, der Steinadler, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Svetokriški
odler -ja m orel: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus ta I, nad njegovi glavi pak en Odler im. ed., ali Poſtajna ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni … tiga ſerzhniga, inu nepremaganiga Odlerja tož. ed. ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam or. ed. sedezhem na enem visokem lorberiu ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam or. ed., ali Poſtojno ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili, kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria tož. dv., ali Poſtoine ← srvnem. adler ‛orel’
Pleteršnik
órəł, -rla, m. der Adler; cesarski o., der Reichsadler; kraljevi o., der Kaiser- oder Königsadler (aquila imperialis), Erj. (Ž.); planinski o., der Steinadler (aquila fulva), Erj. (Ž.), Frey. (F.); ribji o., der Flussadler (pandion haliaetos), Erj. (Ž.); = morski o., Frey. (F.); o. kostižer, der Beinbrecher (falco ossifragus), Cig.; sivi o., der Schreiadler (aquila naevia), Frey. (F.).
Celotno geslo Pohlin
orel [órǝu̯ órla] samostalnik moškega spola

ptica krokar, LATINSKO: Corvus corax

PRIMERJAJ: vran

Celotno geslo Hipolit
orel samostalnik moškega spola
Vorenc
orel m, F2, corvus, corax, en vrán, orl, krokar; orl, vrán, krokar, corvus
Svetokriški
orel -rla m orel: oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
Celotno geslo Megiser
orel orla samostalnik moškega spola
Besedje16
orel sam. m ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TPs 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Prekmurski
òreo òrla tudi òrl -a m orel: Kak orl z-szvojimi perôtami Mláde odêva KAJ 1848, 211; Ka pa orl z-kêm lovi KAJ 1870, 14; Ti ſztári ſzo ga vu orla kejpi záto kázali KŠ 1771, 261; i ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; ali ga ti mládi orli pojejjo KŠ 1754, 32; Ár, gde bode mrlina, tá bodo ſze ſzprávlali i orli KŠ 1771, 81; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261
Besedje16
orl gl. orel ♦ P: 6 (TKo 1557, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Pleteršnik
orlìč, -íča, m. dem. orel; ein junger Adler, Mur., Cig., Jan.; mladi orliči, Schönl.
Pleteršnik
plodíti 1., -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.-Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
Pleteršnik
postǫ̑jən, -jna, m. = orel, der Adler, Meg., Dict., Dalm.; — prim. postojna.
Celotno geslo Pohlin
postojna [postọ̑jna] samostalnik ženskega spola

ptica orel, LATINSKO: Aquila

Število zadetkov: 24