Zadetki iskanja
Svetokriški
grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’
Svetokriški
oča -a m oče: Dauid pak kakor en vſmileni Ozha im. ed. sapovej ſuojm ſlushabnikom ǀ Moli uni, ter pravi: ozha im. ed. nash, alivener Boga ne lubi ǀ ò moj lubi zartani ozha im. ed., vij bi ga prezei od vaſs ſunili ǀ Moj S: Ozha im. ed. Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha +im. ed. m ǀ en ozhaje im. ed.+ bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom ǀ raunu Kakor ſim bil jest s'mojm ozham or. ed. sturil, taku ſe meni sdaj pourazha V stranskih oblikah se razen v zapisu ozham (I/2, 113) uporablja osnova očet-; → oče.
Svetokriški
stariši -ih/-š m mn. 1. starši: nje ſtarishi im. mn. so bily Patriarchi, inu Krajli ǀ otrokam tij lubi ſtarishij im. mn. pomerijò ǀ tij starishi im. mn. morio suoje otroke v'strahu dershati ǀ kadar bi ſtarishy im. mn. ſvoje otroke v'ſtrahu Boshym ſredili ǀ ty starishy im. mn. lubio ſvoje otroke ǀ Se nekateri shtarishij im. mn. toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni ǀ katero imajo ty ſtarashi im. mn. ǀ zhes volo ſvojh ſtarishih rod. mn. ſe shenio ǀ zhe zhednoſti ſvojh ſtarishih rod. mn. nimà ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih rod. mn. truplu restargajo ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne ſvojh Starishyh rod. mn., Nevèſt, inu otrouk ǀ je bil trosht, inu veſſelje ſvoyh ſtarishyh rod. mn. ǀ En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh ſvoyh ſtarishoh rod. mn. ǀ zhes volo ſvoih ſtarishish rod. mn., inu zhes ſapovid Boshjo po uſi ſilli je taiſto hotel imeti ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh rod. mn., ſolſe vash shenih, inu otrouk ǀ tulikajn Starish rod. mn. ſe najde, kateri drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ sa volo shentovaina, inu kletvine teh ſtarish rod. mn., inu nezhistosti teh mladih ǀ ſvojm ſtarishom daj. mn. je bil pokoren ǀ Theska guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom daj. mn. ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom daj. mn. ǀ govorij k' ſvojm lubem ſtarishim daj. mn., inu shlahti ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym daj. mn. shpisho noſsio ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim daj. mn. ǀ od Shtorkil pishe Alciatus, de namrezh te mlade ſvoje ſtarishi tož. mn. pitaio ǀ nej sadosti de tvoje Starishi tož. mn. nereshalish ǀ te ſtarishy tož. mn. v'dueh vishah imamo premislit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi tož. mn. ǀ tudi vij ste vaſhe starishij tož. mn. taku shalili, inu martrali ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh mest. mn. shalujeio ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih mest. mn. poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido, de bodo s' ſvojmi ſtarishi or. mn. tega talali ǀ zhe nebote talali s'vashimi ſtarishy or. mn. 2. predniki: vſij nje ſtarishi im. mn. ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude, ter ym dial, de nej ſo nezh bulshi, kakor nyh starishi im. mn., kateri ſo Preroke martrali ǀ Bug sa volo eniga ſamiga greha naſhih ſtariſhih rod. mn. to ſemlo je preklel ǀ pregreha nashyh pervih starishyh rod. mn. Adama, inu Eve Osnova stariš- je zaradi doslednosti zapisov, ki temeljijo na dejanskem izgovoru, privzeta v geselsko besedo kljub dejstvu, da bi bilo z etimološkega vidika treba nastaviti starejši, z vidika današnje rabe pa mlajši produkt moderne vokalne redukcije starši.
Število zadetkov: 3
Dostopnost