Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
par -a m 1. par: y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para: v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko: ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
Svetokriški
parnag -a prid. čisto nag: nje truplu pak venem koti je par nagu im. ed. s leshalu do parnagega do nagega: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem Hibridna tvorba iz bav. nem. par, nem. bar ‛gol, čist’, in sloven. nag; prim. pri Pohlinu parnag ‛omnino nudus’, pri Pleteršniku pàrnȃg ‛čisto nag’.
Svetokriški
sleči -čem dov. sleči: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi nedol., inu sa roke obeiſit ǀ S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe 3. ed. ǀ Achilles Slejzhe 3. ed. ſvoj gvant ǀ kadar ſlezhe 3. ed. ſvoje shlahtne gvante ǀ to ſtaro tardo kosho ſlèzhe 3. ed., inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ Thamar en dan shlejzhe 3. ed. ſvoj trorarski gvant ǀ ſvojo kosho neslezhe +3. ed., inu eno novo neoplezhe ǀ do nagiga jo slezhejo 3. mn. ǀ ga slezheio 3. mn., kar prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio ǀ Iyh ſlezheio 3. mn. ǀ do naſiga ga shlezhejo 3. mn. ǀ do par naſiga ga shelzhejo 3. mn. ti ajdoushi Rabelni ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil del. ed. m ǀ je bil kuto ſlekil del. ed. m, s'kloshtra pobegnil ǀ ſvoi Krajlevi gvant je bil slekel del. ed. m ǀ ſuoj Kralevi guant je bila slekla del. ed. ž ǀ ſo bily slekli del. mn. m njemu to lepo ſukenzo ǀ S. Jerneju pak kosho ſo bily slekli del. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Martini, de bi ſebe ſlekli del. mn. m ǀ Ie padel mej RasbojniKe: ty ſo ga slejKli del. mn. ž, inu Stepli ǀ Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle del. mn. ž sleči se sleči se: ſe sleizhete 2. mn., inu tiga naſiga oblezhete ǀ do par naſiga ſe je bil slekil del. ed. m pred Shkoffam Aſſianskem ǀ dokler ſo ſe bili slekli del. mn. m nej ſo bily gaishlani
Svetokriški
golob -a m golob: Golob im. ed. pomeni S. Duha ǀ Golob im. ed. pak je taku preprost de obeniga nereshali ǀ v' podobi eniga goloba rod. ed. je sydel ǀ Nojeſs je bil goloba tož. ed. s'zholna ſpuſtil ǀ ozhy ima kakor golobi im. mn. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra … nikar ti golobij im. mn., kakor Bogino Venus ǀ kupite eno telezho prato, eniga Kapuna, en par Piſhanzou, en par Golobu rod. mn. ǀ Sakaj S. Duh pergliha to Duhouna Neveſto tem golobam daj. mn. ǀ s'lufta ſi je isvolil garlize, golobe tož. mn., grabze
Svetokriški
samec -mca m samec: v'taiſtem ſò bilij par, inu par, ſamiz im. ed., inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali (II, 161) ǀ zhe bodo ſamizo umorili, de Cornelia bò umerla, zhe pak ſamiza tož. ed. taku bo Tiberius umerl (II, 165)
Svetokriški
samica -e ž samica: v'taiſtem ſò bilij par, inu par, ſamiz, inu ſamiza im. ed., mosh, inu shena od vſe ſorte shivali (II, 161) ǀ zhe bodo ſamizo tož. ed. umorili, de Cornelia bò umerla, zhe pak ſamiza taku bo Tiberius umerl (II, 165)
Svetokriški
Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.
Svetokriški
antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar
Svetokriški
asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.
Svetokriški
deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.
Svetokriški
delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
Svetokriški
faconetelj -(n)a m robec, ruta, prt: Fazonetel im. ed. s' katerim glavo pokrje pomeni ruto s' katiro Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ dobru sgrunta s' tiga fazonetelna rod. ed. ǀ polek fazonetela rod. ed. S. Joſepha ǀ mu da en fazonetel tož. ed. ǀ hozhem … en fazonetil tož. ed. shenkat ǀ v' tem fazonetelnu mest. ed. ſvoje oblizhe drukanu puſtj ǀ s' ſvoim fazonetelnam or. ed. Chriſtuſavu oblizhe obrishe ǀ vſimite vy bogati ta dua fazonetelna tož. dv. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou rod. mn. Antverharjom, delauzom, inu deklam ǀ Vſimite tedaj Nem. Nem. lete fazonetelne tož. mn. ← it. fazzoletto ‛robec, ruta’, → facolj
Svetokriški
groš -a m groš: ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’
Svetokriški
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
Svetokriški
kosilo -a s kosilo: koſſilu im. ed. bo poſnu kuhano ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu im. ed. perpraulenu ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili daj. ed. povabil ǀ prideio h'koſsili daj. ed., kruha nej na miſi ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu tož. ed. pershparali ǀ Deklizam dam sa Koſſilu tož. ed. en par pezhenih pishat ǀ Potle je sapovedal koſsilu tož. ed. perpravit ǀ gredò v'kloshter proſio ſa koſilu tož. ed. ǀ mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu +tož. ed. skuhat ǀ vſak dan per koſſili mest. ed., inu per vezhery Mashnike opraulaio ǀ gre po koſſili mest. ed. v' kambro ǀ pokoſili +mest. ed. v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ prèd koſsilom or. ed., inu prèd vezherio dolgu molio ǀ odershiteſe od meſſa, inu s' ſamim koſſilam or. ed. sa dobru vſimite
Svetokriški
kot -a m kot: nej kota rod. ed. sa ſvejtu de bi Bug nebil tamkaj ǀ obeniga kota rod. ed. na ſvejtu nej bilu pres kuge ǀ kota rod. ed. eniga per naſs nemorish imèti de bi prebival ǀ vſelej pokleknila ven kot tož. ed. de oben zhlovek jo nej mogal vidit v' oblizhe ǀ nje truplu pak venem koti mest. ed. je par nagu leshalu ǀ martvu truplu par nagu venem kotu mest. ed. je leshalu ǀ vſy koti im. mn. ſò yh polni ǀ po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah mest. mn., druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ lasejo po vſijKotah +mest. mn.
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Svetokriški
naložen -a prid. 1. obremenjen: naloshen im. ed. m s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu im. ed. s ſe polomi ǀ katerem je naloshenu im. ed. s skerbejti sa isvelizhajne teh dush ǀ nei ſte nalosheni im. mn. m s' butaro teh grehou 2. obložen: y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou s' shlahtnimi Kamini naloshenih rod. mn.
Svetokriški
pantofelj -na m copata: y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou rod. mn. s' shlahtnimi Kamini naloshenih (IV, 143) ǀ Iudith je noſſila pantofelne tož. mn. (V, 34) ǀ gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne tož. mn. noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio (V, 34) ← nem. Pantoffel ← frc. pantoufle ‛copata’
Svetokriški
pečen -a prid. pečen: gorezhe vogle, na katerih je bil sgan, inu pezhen im. ed. m S. Lorenz ǀ prata nej dobru pezhena im. ed. ž ǀ pezheniga tož. ed. m ži. kapuna hozhe vun vſeti ǀ Pogledajte letu velikanozhnu Jagne, pezhenu tož. ed. s, s' ogniam te lubesni ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih rod. mn. pishat ǀ Vſimite tedaj te pezhene tož. mn. ž/s pishata, de ſe nebote opekle
Število zadetkov: 40