..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Pravopis
do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
Pravopis
dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka
Pravopis
dopréči dopréžem dov. doprézi -te/-íte; doprégel -gla, doprèč/dopréč, dopréžen -a; (doprèč/dopréč) (ẹ́) pripreči: kaj ~ par konj
Pravopis
Pravopis
..ésa ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'opravkarica' hostésa, metrésa
2. '(popredmetena) lastnost' finésa, noblésa
3. 'skupno ime' noblésa
4. člov. 'ženski par moškemu' princésa, baronésa, kontésa
1. člov. 'opravkarica' hostésa, metrésa
2. '(popredmetena) lastnost' finésa, noblésa
3. 'skupno ime' noblésa
4. člov. 'ženski par moškemu' princésa, baronésa, kontésa
Pravopis
gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~a
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)
gôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|
gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|
gôrkost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
..íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca
Pravopis
..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
Pravopis
..ínec -nca m. prip. obr. (ȋ)
1. člov. 'član, pripadnik' benediktínec, elizabetínec
2. živ. 'moški par ženskemu' mravljínec
3. 'snov' dalmatínec
1. člov. 'član, pripadnik' benediktínec, elizabetínec
2. živ. 'moški par ženskemu' mravljínec
3. 'snov' dalmatínec
Pravopis
..inja ž. prip. obr., člov. 'ženski par moškemu' prerókinja, vídkinja, vójvodinja, dijákinja, biológinja
Pravopis
..ínja1 ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' bogínja
2. člov. 'vršilka' gospodínja
3. 'prostor, mesto' pustínja
4. 'stanje' botrínja
5. 'lastnost' milostínja, dragínja, blagínja
1. člov. 'ženski par moškemu' bogínja
2. člov. 'vršilka' gospodínja
3. 'prostor, mesto' pustínja
4. 'stanje' botrínja
5. 'lastnost' milostínja, dragínja, blagínja
Pravopis
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Pravopis
iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza
Pravopis
izbarantáti -ám dov.; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog.: kaj ~ par čevljev |s pogajanjem dobiti|; ~ posestvo za nizko ceno kupiti
Pravopis
izmed [poudarjeno ízmed] predl. z rod., nasprotnostni par je med s tož.
1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov
2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev
3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ●~ psa in volka med psom in volkom
1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov
2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev
3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ●~ psa in volka med psom in volkom
Pravopis
iznad [poudarjeno íznad] predl. z rod., nasprotnostni par je nad s tož.
1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ●~ bolnika nad bolnika
2. količinski temperatura ●~ sto stopinj nad sto stopinj
1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ●~ bolnika nad bolnika
2. količinski temperatura ●~ sto stopinj nad sto stopinj
Pravopis
izpod [poudarjeno ízpod] predl. z rod., nasprotnostni par je pod s tož.
1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|
2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja
3. lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ●~ normale pod normalo; mladina ●~ 14 let pod 14 leti; prodajati blago ●~ cene pod ceno
1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|
2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja
3. lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ●~ normale pod normalo; mladina ●~ 14 let pod 14 leti; prodajati blago ●~ cene pod ceno
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost