párkelj2 -na tudi -klja [parkəlj] m (á)
evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj
// v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
párkelj1 -klja m (á)
rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje
// slabš. roka: pokaži mi svoje parklje
♦ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino
rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje
// slabš. roka: pokaži mi svoje parklje
♦ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino
SSKJ²
prašíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso svinjsko meso / prašičja krma / ekspr. pomežikoval je s svojimi prašičjimi očmi majhnimi, podolgovatimi
♦ vet. prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso svinjsko meso / prašičja krma / ekspr. pomežikoval je s svojimi prašičjimi očmi majhnimi, podolgovatimi
♦ vet. prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
SSKJ²
svítek -tka m (ī)
1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
// knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek
3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi: dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi: filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak
// knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek: prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek
3. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki: kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek
♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus
SSKJ²
párkeljc -a [parkəljc] m (ȃ)
1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu
2. v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, bot. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci
3. v zvezi medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva
1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu
2. v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, bot. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci
3. v zvezi medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva
SSKJ²
párkeljček1 -čka [parkəljčək] m (ȃ)
manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih
manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih
SSKJ²
párkeljček2 -čka [parkəljčək] m (ȃ)
manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka
manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka
SSKJ²
párkljev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost
♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov
nanašajoč se na parkelj, kopito: parkljeva roževina / parkljeva kost
♦ teh. parkljevo olje iz parkljev pridobljeno olje za mazanje preciznih mehanizmov
SSKJ²
pôdkev -kve ž (ó)
polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve
// ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob
♦ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu
polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve
// ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob
♦ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu
Število zadetkov: 9
Dostopnost