Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
galeja ž, F11, adremudare, vel ad triremes relegare, na galejo ẛakovati [str. 16b ]; ad remudare, ad triremes relegare, na galejo ṡakovati [str. 186b ]; ad triremes relegare, na galeio ṡakovati [str. 221a ]; naves actuariae, galee, inu barke kir ſe s'veſly voṡio; navis praetoria, Capitanṡka galea; paro, paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh; quadriremis, ladja, ali galea s'ṡhterémi veſly, ali galea, v'kateri ẛo ſhtiri moṡhè per enim veſli, ali v'ṡhterih verſtah; quinqueremis, ena galea s'peteimi veſly na eni klopi; rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; triremis, -mis, galea, v'kateri try per enim veſli voṡio
Pleteršnik
izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren (mech.), Cig. (T.).
Svetokriški
mrtvaški -a prid. 1. mrliški: kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen: njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv: zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij
Vorenc
pajdaš m, F9, copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; depraedatus, porublen, obrupan, paidaẛh; exuviae, rup, pléin, paidásh, ſléherne ṡvirine koṡhe; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; paro, paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh; praeda, -ae, lou, rúp, plein, paidáṡh; spolium, -lÿ, paidáṡh, rúp, plein
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš1 m, collega, -ae, pajdash Hyp.420
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš2 m, F2, particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426; participatio, pajdash
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš1 m, collega, -ae, pajdash Hyp.420
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pajdaš2 m, F2, particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426; participatio, pajdash
Pleteršnik
pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf (phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.-M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.-Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
Svetokriški
para ž pare: kakor ena mertvaska para im. ed. (II, 583) ǀ ſi je bil puſtil to martuasko Paro tož. ed. ſturiti (I/2, 94) ← srvnem. bāre ‛nosilnica, pare’; → bara
Celotno geslo
Megiser
pripraviti dovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
pripravljati nedovršni glagol
Vorenc
razbojniski prid., F3, paro, -paronis, ena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh; piratica navis, raṡboiniṡka ladja; praedatoriae naves, raṡboniṡke[!] ladje
Število zadetkov: 10
Dostopnost