Zadetki iskanja
- 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
- 2. ekspresivno glasen poljub
- 3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje
- 4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati
slabš. vsebinsko prazna vznesenost: ustavni zakon naj bo brez puhlega političnega deklamatorstva / patetično in privzdignjeno deklamatorstvo našega igralca
knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje
- mnogobesédno prisl.:
mnogobesedno je opozarjal na probleme
glagolnik od naglaševati: naglaševanje nedoločnika, rodilnika / tonemsko naglaševanje / jezno, patetično naglaševanje besed / naglaševanje njegovih zaslug ni v skladu z resnico
pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek
glagolnik od poantirati: patetično poantiranje posameznih besed / poantiranje načel
1. izgovarjati izrazito, s poudarkom: patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati
2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti
// delati bolj izrazito, bolj opazno: rumena barva je še poudarjala njene oči
♦ jezikosl. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
- poudarjajóč -a -e:
govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek