Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
cẹ̄ha1 -e ž
Jezikovna
Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradiva

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

  • zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva ali
  • zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva

SSKJ²
obdávčenje -a s (ȃ)
glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov
♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove; obdavčenje po katastru na osnovi katastrskega dohodka
SSKJ²
pavšálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina
♦ ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove
2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev
    pavšálno prisl.:
    pavšalno določati, odmerjati davek; pavšalno ugotavljati kaj
SSKJ²
pavšalírati -am dov. in nedov. (ȋ)
določiti znesek kot približno vrednost za plačilo česa: pavšalirati obveznosti zasebnih gostilničarjev
● publ. v svojih ocenah preveč pavšalira daje, podaja preveč približne, posplošene ocene
    pavšalíran -a -o:
    pavšalirani zneski; pavšalirano gostišče, podjetje gostišče, podjetje, ki plačuje davke pavšalno
Pravopis
pavšálno nač. prisl. (ȃ) ~ določati davek približno, povprečno; publ. ~ ugotavljati kaj približno, posplošeno
Jezikovna
Pomenska razlika med glagoloma »poškodovati« ali »raniti«

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Davki
predpostávljeni dávek -ega -vka m
Število zadetkov: 8