Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
burkle [bȗrkle] množinski samostalnik ženskega spola

orodje za premikanje loncev v kmečki peči; burkle

Celotno geslo eSSKJ16
burkle -kel množinski samostalnik ženskega spola
orodje za premikanje loncev v peči; SODOBNA USTREZNICA: burkle
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pleteršnik
cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. (LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
Pleteršnik
čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
Celotno geslo Pohlin
čelešnik [čelẹ̑šnik] samostalnik moškega spola

čelešnik, tj. iz palic narejena priprava za sušenje pri kmečki peči

Pleteršnik
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
Celotno geslo eSSKJ16
drva drv množinski samostalnik srednjega spola
les za kurjavo, navadno razžagan in/ali naklan; SODOBNA USTREZNICA: drva
FREKVENCA: 83 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo Pohlin
glavina [glavína] samostalnik ženskega spola
  1. velika glava
  2. štor, parobek, veliko poleno v peči

PRIMERJAJ: glavnja

Pleteršnik
grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.-Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.-C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
Pleteršnik
ȋstje, n. = isteje, vzhŠt.-C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
Pleteršnik
jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.
Pleteršnik
jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste (z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
Pleteršnik
kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
Pleteršnik
kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.
Pleteršnik
koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
kràj, praep. c. gen. neben, an, längs; kraj mene, neben mir, Mik.; kraj peči sedeč, Danj. (Posv. p.); kraj matere iti, an der Seite der Mutter gehen, vzhŠt.; — kraj potoka, am Flusse, längs des Flusses; kraj ceste.
Pleteršnik
krȋžljaj, m. gelegtes Backholz, Valj. (Rad); k. narediti v peči, das Backholz legen, Cig.
Pleteršnik
kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
Svetokriški
kuhati -am nedov. kuhati: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat nedol. ǀ Vitus ſe pusti v'kotli kuhat nedol. ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat namen. njega popoli ſeſtra Thamar ǀ ona kuha 3. ed., pometa, pere ǀ kotili, v'katerih shivini kuhate 2. mn. ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte je kuhal del. ed. m, inu jedel ǀ Sara, je bila ena dobra Kuharza, kir je Angelom kuhala del. ed. ž ǀ je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali, inu travo ſò kuhali del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale del. mn. ž, pekle, inu jejdile kuhati se kuhati se: vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha 3. ed. ǀ nej obeniga doma puſtil de bi meſſu penil, kateru ſe je kuhalu del. ed. s ← stvnem. kohhōn ← lat. coquere ‛kuhati, peči’
Število zadetkov: 71