Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
Vorenc
cesta žF15, cippiṡnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; comesna pooti, ceſty tovariṡh; dare ſe itinerina zeſtó ſe podati; glarea, -aepeiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; insidere itinerana céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; iterceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod; montium itinerapo gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; proseuches, -ches, vel Proseucha, -aeena petlerṡka uttiza per eni zeiſti; saxosa viakamenita céſta; subseſsor, -orisen raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; via regiazeiſta, ceiſta, céſta; vicus, -ciuliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg; vocis iterzéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
Svetokriški
Novi svet -ega -a m zemljepisno lastno ime Novi svet, tj. Amerika: po cellem ſvejtu je hodel noter do noviga Svejta rod. ed. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta rod. ed. v'Rim poslani ǀ Kadar Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta rod. ed., je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà rod. ed., de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, inu celli ſvejt, tudi ta novi tož. ed. m dol. v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo → Indije
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Celotno geslo Pohlin
peretnica [peretníca] samostalnik ženskega spola

perutnica, ptičje krilo

Vorenc
peretnica žF3, ala, -alaeperút, pasdihe, peruti, peretnize; phoenix, -cisena neṡnana tyza ... foflá s'peretnizami; pinna, -aeenu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize
Celotno geslo Megiser
perje -a samostalnik srednjega spola
Celotno geslo Pohlin
pero [perọ̑ perẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

pero, pisalo

Vorenc
pero1 sF3, bupleorosenu ẛeliṡzhe dvei pedy viſſoku raſte, s'doſti dolṡimi pereſſi; cerariaenu ẛeliszhe s'enim pereſſam; pampinus, -niene vinṡke terte perú, ena terte mladiza s'lyſtjam rèd
Vorenc
pero2 sF3, penna, -aeenu perú; pinnafischfeder, ribje perú; pinna, -aeenu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize
Vorenc
pero3 svocis iterzéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
Svetokriški
pero -esa s 1. rastlinski list: je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero: leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero: kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
Celotno geslo Megiser
pero -esa/-a samostalnik srednjega spola
Svetokriški
Peru m zemljepisno lastno ime Peru: Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà, de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei (V, 210) Perú, dežela, danes država v Južni Ameriki
Celotno geslo Pohlin
peruta [perúta] samostalnik ženskega spola

perutnica, ptičje krilo

PRIMERJAJ: peretnica, perutnica

Celotno geslo Hipolit
pervanski pridevnik

< Peru

Svetokriški
Picarus m osebno lastno ime Picar: Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus Pizzarus im. ed. (I/1, 163) Malo verjetno je mišljen Francisco Pizzarro (1471–1541), vodja ekspedicije v Peru (1532).
Vorenc
pisarski prid.F2, cancellariapiſſarska hiſha; vocis iterzéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
Vorenc
red prisl.F4, complantatuss'nym rèd ẛaſajen; pampinus, -niene vinṡke terte perú, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; simulṡkupai, rèd; vini radixterta katera is korenine[!] ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
Vorenc
ribji prid.F14, branchiaeribja uſheſſa; garum, -riribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; lactestá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tu ribje mleiku; multitia, -orumena batta ṡa ribji lou; oxyzonium, -ÿṡhaladia, kiſſila ribja ṡhulza; pinna, -aeribje peretnize [str. 164]; pinnafischfeder, ribje perú [str. 250]; piscatiorib lovlenîe, ribji lou; piscatura, -ae, vel piscatus, -tusribiṡhtvu, ribji lou; piscem desquamareribje luṡkine doli oſtergati; piscem exoſsareribje koſty ſtrébiti; spina, -aetern, ribja kúſt, grebèn; squama, -aeribja luṡkina [str. 205]; squamaschup. ribja luskina [str. 250]
Število zadetkov: 23