Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
járek1 -rka m (ā)
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
● 
ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ 
geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
Pleteršnik
končáti, -ȃm, vb. pf. 1) beenden; pravda je bila z lepo končana, wurde gütlich beigelegt, Cig.; — k. se, enden, ein Ende nehmen; kako se je končala pravda? — 2) zugrunde richten; pijančevanje ga je končalo; — z delom se k., sich zu Tod arbeiten, Cig.; sam se je končal, er hat Hand an sich selbst gelegt; — končaj ga! dass ihn doch! M.; končana reč! eine verzweifelte, arge Sache, V.-Cig.
SSKJ²
kurbánje -a s (ȃ)
glagolnik od kurbati se: pijančevanje in kurbanje
SSKJ²
kvantánje -a s (ȃ)
glagolnik od kvantati: kar tekmujeta v kvantanju; kvantanje in pijančevanje / prazno kvantanje žensk
SSKJ²
napáka -e ž (ȃ)
1. kar ni v skladu
a) z določenim pravilom, določeno normo: narediti, popraviti napako; huda, majhna, velika napaka; njegova naloga je brez napak; napake časnikarskega jezika / jezikovna, metodološka, pravopisna, slovnična napaka / glavna napaka tega filma je razvlečenost
b) z resničnostjo, dejstvi: v knjigi je dosti napak in celo potvorb; napaka v datumu / narediti napako pri seštevanju
c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: napaka v materialu / tovarniška napaka nastala pri izdelavi, proizvodnji; blago, izdelki z napako
// navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: daljnovidnost, kratkovidnost in druge očesne napake; organska, telesna napaka; napaka od rojstva / ima govorno napako, jeclja motnjo / bradavice in druge lepotne napake
2. navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost, značilnost koga, zlasti v moralnem pogledu: njegova največja napaka je lažnivost; vsak človek ima kako napako; majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne / pijančevanje, nasilnost in druge njegove napake
3. dejanje, ravnanje, ki ni v skladu z določenim ciljem, položajem: izkoristil je nasprotnikovo napako in zmagal; s tem dejanjem je naredil napako; zagrešiti hudo, usodno napako / politična, strateška, taktična napaka
4. teh. razlika med dejansko, zaželeno in izmerjeno, dobljeno vrednostjo količine: približno oceniti napako; napaka pri merjenju, osvetlitvi ni velika; spodnja, zgornja meja napake
● 
ekspr. na napakah se učimo če kdo pri kakem delu, opravilu naredi napako, bo drugič bolj pazil, da bo pravilno ravnal
♦ 
anat. napaka leče; fiz. absolutna napaka razlika med dejansko in izmerjeno količino; relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; mat. absolutna napaka razlika med pravo in približno vrednostjo; relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; med. srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; šport. osebna napaka pri košarki nedovoljeno oviranje, odrivanje nasprotnega igralca; tisk. tiskarska napaka
Celotno geslo Pohlin
pijača [pijáča] samostalnik ženskega spola

pretirano pitje alkohola, pijančevanje

SSKJ²
pijančevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju
Celotno geslo Sinonimni
pijančevánje -a s
pretirano uživanje alkohola, ki traja daljši časpojmovnik
SINONIMI:
pijanstvo, ekspr. opijanje, nar. pijanščina, pog. pitje, ekspr. popivanje
GLEJ ŠE SINONIM: popivanje
Pleteršnik
pijȃnčevanje, n. das übermäßige Zechen, das Saufen.
Svetokriški
pijančevanje -a s pijančevanje: tuoja ohernia, inu golufia, tvoje pyanzbvojne im. ed., inu nevoshlivoſt ſo taiſti Iona, ſa volo katerih G: Bug tulikain shtrajfinh poſſila ǀ n'hozheta od pyanzhvojna rod. ed. nehat ǀ ne bò hotel ſe postit, inu pijanzhvojna rod. ed. ſe annat ǀ kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne tož. ed., shertie, pleſſe ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu mest. ed., v'lebengah ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate, s'pyanzhvajnom or. ed., s'pleſsom, s'igrajnom
Pravopis
pijančeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; pijančevánje; (-àt) (á ȗ)
Celotno geslo Hipolit
pijančovanje (pijančovanje, pijančuvanje) samostalnik srednjega spola
Svetokriški
pijanstvo -a s pijančevanje: obenu pyanſtvu im. ed. zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu im. ed., inu loteria perpravi ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua rod. ed., de bote peklenski martri odshli ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva rod. ed., inu poshreshnoſti annalu ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva rod. ed., klafainia, inu krega ǀ Prepovedal je Bachuſu offer tiga pijanſtua rod. ed., inu poshreshnoſti ǀ de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua rod. ed. ǀ pyanſtvi daj. ed., lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu tož. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu tož. ed. ǀ skuſi pijanoſtu tož. ed. hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih pak v' paku perpravi ǀ de bi tudi resnizhnu pamet sgubili skuſi pyanoſtu tož. ed. ǀ ta ſenagoltni v' poshreshnoſt, inu v' pijanſtvu mest. ed. ǀ v' shentovajni, v' hudizhovaini, v' pyanſtvi mest. ed. ǀ S' pyanstvam or. ed. je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy je bil pregreshil ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie, presheshtva, pyanſtva im. mn., ohernia, golufia Zapisa pijanoſtu in pyanoſtu imata o pod vplivom → pijanost.
SSKJ²
pijánščina -e ž (ȃ)
1. ekspr. popivanje, veseljačenje: srečala sta se na neki pijanščini
2. nar. štajersko pijančevanje, pitje: pijanščina iz obupa / v pijanščini se je spozabil v pijanosti
Pravopis
pomanjkljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ naslov
pomanjkljívost -i ž, pojm. (í) ~ podatkov; števn. jezikovne ~i; poud. pijančevanje in druge človeške ~i |napake|
SSKJ²
pomanjkljívost -i ž (í)
1. nav. ekspr. kar ni v skladu
a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost
b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti
c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila
// navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka
3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij
Celotno geslo Frazemi
ponedéljek Frazemi s sestavino ponedéljek:
máčkast ponedéljek, máčkov ponedéljek, plávi ponedéljek
Prekmurski
popiávanje -a s pitje, pijančevanje: Ár nam je zadoſzta, ka ſzmo vtom preminoucsem vrejmeni 'zitka naſega volo poganov oprávlali, bodécsi vu popiávanyaj, jejſztvinaj KŠ 1771, 711
SSKJ²
posurôviti -im dov. (ō ȏ)
narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo
Pravopis
posurôviti -im dov. posurôvljen -a; posurôvljenje (ó ȏ; ȏ) koga Pijančevanje ga je posurovilo
Število zadetkov: 27