Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž.  
  1. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje
    // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje
  2. 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost
    brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
SSKJ
dopólnočen tudi dopolnôčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost
SSKJ
izkadíti -ím tudi skadíti -ím dov., izkádil tudi skádil; izkajèn tudi skajèn (ī í) redko pokaditi: izkaditi cigareto / danes je izkadil že nekaj pip
    izkadíti se tudi skadíti se 
    1. 1. prenehati kaditi se: drva so se izkadila; brezoseb. zdaj lahko zapreš okno, se je že izkadilo
    2. 2. kadeč se priti iz česa: počasi se je dim izkadil skozi špranje; pren., ekspr. mračne misli so se izkadile iz njegove glave
    3. 3. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza se ji je že izkadila; navdušenje se jim bo kmalu izkadilo; pijanost se mu še ni popolnoma izkadila
      ●       ekspr. počakaj, da se mu vino izkadi da se strezni; redko da se mi takoj izkadiš odideš, izgineš
SSKJ
izkájati se -am se nedov. (á) kadeč se prihajati iz česa: dim se izkaja skozi špranje pod slemenom
● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil
SSKJ
motovílast -a -o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost
SSKJ
okajênost -i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost
SSKJ
okróglost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost okroglega: okroglost predmeta / ekspr. lica so izgubila svojo okroglost / ekspr. okroglost se je stopnjevala v pijanost
SSKJ
omótenost -i ž (ọ́) star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor
SSKJ
opájati -am nedov. (ā) 
  1. 1. povzročati pijanost: alkoholne pijače opajajo; opajati se z žganjem
  2. 2. nav. ekspr. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja: duh cvetočih akacij opaja / petje je opajalo poslušalce; upanje na vrnitev ga opaja / jesenske barve opajajo oko
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: opajala jih je neskončna sreča, žalost
    opájati se biti v stanju čutnega in duševnega ugodja: opajati se ob misli na prihodnost; opajala se je nad glasbo; opajati se z lepoto pokrajine
    ●     knjiž. pesnik se opaja v ljudski pesmi zajema, dobiva iz nje
    opajajóč -a -e: opajajoč vonj; opajajoča moč ljubezni; opajajoča toplota
SSKJ
opijániti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom
    // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami
    opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani
SSKJ
opijánjati -am nedov. (á) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom
    // povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami
    opijánjati se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: opijanjati se z žganjem
SSKJ
opíjati -am nedov. (í) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko
    // redko povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija
    opíjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: nikoli se ni opijal; do nezavesti se opijati
SSKJ
ópijski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice
♦ zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839-1842 in 1857-1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije
SSKJ
opíti opíjem dov. (í) 
  1. 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
    // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
  2. 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami
    opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
    opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
SSKJ
opójen -jna -o prid. (ọ̄) ki povzroča pijanost: opojna pijača
♦ bot. opojno trebelje rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v kobulih, Chaerophyllum temulum
// nav. ekspr. ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: opojen duh vrtnic / zvok njenih besed je bil opojen; prevzemale so ga opojne misli; opojna pomlad; opojne sanje
    opójno prisl.: ajda opojno diši; opojno sladek poljub
SSKJ
opojíti -ím dov., opójil (ī í) 
  1. 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma
    opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha
SSKJ
pijánost -i ž (á) stanje pijanega človeka: huda, popolna, težka pijanost; opotekal se je kakor v pijanosti / v pijanosti je vse povedal
● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil
// ekspr. stanje, v katerem človek ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: zajela ga je sladka pijanost ljubezni; pijanost čutov, duha; pijanost od navdušenja
♦ med. globinska pijanost omotica, ki se pojavlja pri potapljačih v večjih globinah zaradi narkotičnega delovanja dušika na možganske celice
SSKJ
pijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pijance ali pijanost: pijanske oči; pijansko življenje / pijanska strast / ekspr. pijanske kvante
♦ med. pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
SSKJ
popóln -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 
  1. 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
  2. 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
  3. 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
    // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
  4. 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
    // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
    ♦     fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje
    popólno prisl., star.  popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
SSKJ
preobvládati -am dov. (ā) knjiž., redko obvladati, premagati: nihče ga ni mogel preobvladati / goste je preobvladala pijanost
Število zadetkov: 26