Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]
    1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni
    2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa
    3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža
      3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...
Svetokriški
Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae
Svetokriški
Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij
SSKJ²
áktovka2 -e ž (ȃ)
knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
Svetokriški
Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig
SSKJ²
analíst -a m (ȋ)
1. analitik: analist je komentiral razpoloženje na trgu; politični analist / forenzični analist forenzik
2. knjiž. pisec analov, letopisec: te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti; anonimni analist; kronisti in analisti
Svetokriški
Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)
Pravopis
Andreáš -a m z -em oseb. i. (á) |slovenski ljudski pisec|
Andreášev -a -o (á)
SSKJ²
anoním -a m (ȋ)
knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel
// kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]
    manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
SSKJ²
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica; avtor, pisec anonimke
Celotno geslo Sinonimni
anonímnost -i ž
1.
dejstvo, da kdo ni določljiv z osebnim imenompojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. brezimnost
2.
dejstvo, da se komu ne priznava pomembnost, zaslužnostpojmovnik
SINONIMI:
Svetokriški
anonimus m anonim, anonimen pisec: Anonymus im. ed. pak je djal, de Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi, en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski, en zholnar v'ſvoim zholnu (V, 46) ← lat. anōnymus ← gr. ἀνώνυμος ‛brezimen’
Svetokriški
Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.
Svetokriški
Apolinaris m osebno lastno ime Apolinar: dushe nej ſo ſvèsde, kokar Appolinaris im. ed. pravi (II, 64) Verjetno je mišljen Sulpícij Apolinárij, lat. Sulpicius Apollinaris (2. stol.), rimski pisec.
Svetokriški
Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec
Svetokriški
Arbiter m osebno lastno ime Arbiter: kar je sapiſſanu puſtil Petronius Arbiter im. ed. (III, 194) Gáj Petrónij Árbiter, lat. Caius Petronius Arbiter (umrl 67), rimski pisec, Neronov prijatelj
Svetokriški
Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.
Celotno geslo eSSKJ16
argument -a samostalnik moškega spola
1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument
1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk
2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Število zadetkov: 331